Arhiv

Zakon o del­ov­nem času

7 avgust 2023

Nez­ado­vol­j­ni v služ­bi: Kakš­ne mož­nos­ti ima­te kot varnostnik?

Nezadovoljni v službi: Kakšne možnosti imate kot varnostnik?

Res je, da je delo v zaseb­ni var­nost­ni indus­tri­ji lah­ko zah­tev­no. Del­ov­ni pogo­ji so na neka­te­rih področ­jih res sla­bi. Ven­dar se raz­me­re od pod­jet­ja do pod­jet­ja tudi precej raz­li­ku­je­jo. Nere­d­ko se zgo­di, da spre­mem­ba ponu­di bol­jše karier­ne mož­nos­ti, mož­nost pri­do­bi­van­ja novih izkušenj in udob­ne­jše del­ov­no okolje.

Korak 1: Natanč­no ana­li­zi­raj­te situacijo!

Pomemb­no je, da vedo, kaj so vzro­ki za nji­ho­vo nez­ado­vol­jst­vo. in spoz­naj­te svo­je moti­va­c­ijs­ke dejav­ni­ke. Ana­li­zi­raj­te raz­lo­ge za nez­ado­vol­jst­vo: Natanč­no ugo­to­vi­te, zara­di česa ste nes­reč­ni. Je to del­ov­no okol­je, nalo­ge, eki­pa, plači­lo ali kul­tu­ra pod­jet­ja? Bolj ko bos­te razu­me­li vzro­ke, laž­je bos­te naš­li rešitev.
Pogos­to ima pomemb­no vlo­go tudi zaseb­no okol­je ali spre­mem­ba oseb­nih potreb. Zato v svo­ji ana­li­zi upoš­te­vaj­te tudi te vidike!

Korak 2: Pre­mis­li­te o mož­nos­tih in jih pretehtajte!

Nas­lednji korak bi bil Izved­ba mož­gans­ke nevih­te in razis­ko­van­je o raz­po­ložl­jivih možnostih:
Kakš­ne so moje mož­nos­ti? Kako veli­ka so tve­gan­ja? Kaj se zgo­di, če…? itd.
Šte­vil­ne od nas­lednjih mož­nos­ti sta­ne­jo Ni den­ar­ja, le prema­go­van­je. Ven­dar pa so neka­te­re mož­nos­ti precej zamud­no in stroš­kov­no zah­tev­no ali celo dol­go­t­ra­j­no..

  1. Poz­ani­maj­te se o svo­jih pra­vicah: Pre­pričaj­te se, da ste sez­nan­je­ni s svo­ji­mi pra­vica­mi kot zapos­le­ni v sek­tor­ju zaseb­ne­ga varo­van­ja. To vključu­je mini­mal­no plačo, zako­ne o del­ov­nem času, pra­vice do dopus­ta in pra­vila o nad­ur­nem delu. Če poz­na­te svo­je pra­vice, lah­ko zago­to­vi­te, da jih bo delo­da­ja­lec spoštoval.
  2. Pogo­vo­ri­te se z delo­da­jal­cem: Če ste nez­ado­vol­j­ni s plačo ali del­ov­ni­mi pogo­ji, mora­te to pove­da­ti delo­da­jal­cu. Morda bo odprta raz­pra­va pri­po­mo­g­la k izbol­jša­vam. Morda vam lah­ko delo­da­ja­lec ponu­di tudi mož­nos­ti za usposabljan­je ali spe­cia­li­za­ci­jo, da bi izbol­jša­li svo­je poklic­ne mož­nos­ti in priložnosti.
  3. Spre­mem­ba področ­ja dejav­nos­ti (znot­raj pod­jet­ja): Indus­tri­ja zaseb­ne­ga varo­van­ja je več­plast­na. Šte­vil­ni ponud­ni­ki zaseb­ne­ga varo­van­ja ponu­ja­jo raz­lič­ne sto­rit­ve. Morda je za vas pri­mer­ne­jše dru­go področ­je. O tem se pogo­vo­ri­te s svo­jim nadre­je­nim in se inter­no pri­ja­vi­te na dru­go del­ov­no mes­to. Vča­sih poma­ga not­ran­ja pre­mes­ti­tev na dru­go področ­je odgovornosti.
  4. Prid­ruži­te se sin­di­ka­tu: V Nemči­ji obsta­ja­jo sin­di­ka­ti, ki se zav­ze­ma­jo za pra­vice delav­cev — v pri­me­ru služ­be varo­van­ja je to sin­di­kat Ver­ein­te Dienst­leis­tungs­ge­werk­schaft (ver.di). Če posta­ne­te nji­hov član, lah­ko izko­ris­ti­te nji­ho­vo kolek­tiv­no poga­jals­ko moč in se sku­paj z drug­i­mi delav­ci bori­te za bol­jše del­ov­ne pogo­je in viš­je plače.
  5. Iskan­je mož­nos­ti za nadal­jn­je usposabljan­je: Če nadal­ju­jete izobraže­van­je ali se spe­cia­li­zi­ra­te, lah­ko izbol­jša­te svo­je poklic­ne mož­nos­ti in pogos­to zas­luži­te precej viš­jo plačo. Raz­mis­li­te, kate­re dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je bi vam lah­ko koristi­le pri vašem delu, in poišči­te ust­rez­ne pril­ož­nos­ti za usposabljan­je. Poz­ne­je bos­te ime­li več mož­nos­ti za ukre­pan­je in bos­te bolj iskani.
  6. Mreža z drug­i­miŠte­vil­ne pril­ož­nos­ti za zapos­li­tev se poja­vi­jo na pod­la­gi pri­po­ročil in oseb­nih sti­kov. Poleg tega sti­ki z drug­i­mi omo­goča­jo izmen­ja­vo izkušenj. Če ima­te moč­no mrežo, lah­ko s tem pri­do­bi­te nove per­spek­ti­ve. Poleg oseb­ne izmen­ja­ve so pri­po­ročl­jive tudi splet­ne plat­for­me, kot sta Xing ali Linkedin.
  7. Poišči­te dru­ge­ga delo­da­jal­ca: Če vsi zgo­raj navede­ni ukre­pi ne pri­ne­se­jo izbol­jšav, je morda pamet­no pois­ka­ti dru­ge­ga delo­da­jal­ca. V pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja zago­to­vo obsta­ja­jo pod­jet­ja, ki ponu­ja­jo bol­jše del­ov­ne pogo­je in viš­je plače.
  8. Nen­a­zadnje: Nare­di­te to bol­je in ust­a­novi­te svo­je pod­jet­je! Seve­da mora biti ta korak zelo dob­ro pre­mišl­jen. Pogos­to je mož­nost, da se samo­z­apos­li­te pos­t­rans­ko in tako zač­ne­te pos­to­po­ma z man­jšim tve­gan­jem. Ven­dar ne poza­bi­te, da mora vaš pre­jšn­ji delo­da­ja­lec igra­ti z vami. Ena od mož­nos­ti je lah­ko na pri­mer samos­to­j­no delo kot pre­dava­telj v var­nost­ni industriji.

Korak 3: Post­avi­te svo­je oseb­ne cilje!

Le če čim natanč­ne­je ves­te, kaj želi­te doseči, si lah­ko za to kon­kret­no priz­ade­va­te. Da bi se moti­vi­ra­li, je zelo smi­sel­no, da Zapiši­te in vizua­li­zi­raj­te svo­je cil­je. V pomoč je lah­ko tudi uporaba t. i. Pra­vilo SMART post­avljan­je last­nih ciljev.

Pra­vilo SMART je kra­ti­ca, ki se uporablja kot vodi­lo za Obli­ko­van­je jas­nih in dob­ro opr­e­del­je­nih cil­jev služi. Poma­ga obli­ko­va­ti cil­je tako, da so rea­lis­tič­ni in dosegl­jivi. Pra­vilo SMART pome­ni nas­lednja merila:

  1. Poseb­na (Poseb­no): Cilj mora biti jas­no in natanč­no obli­ko­van, tako da ni veli­ko pro­s­to­ra za inter­preta­ci­jo in da se človek v celo­ti zave­da svo­je­ga cilja.
  2. Merl­jiv (Merl­jivo): Cilj mora biti merl­jiv, da je mogoče spreml­ja­ti napre­dek in objek­tiv­no ocen­i­ti uspeh. Opr­e­del­jen je lah­ko s kvan­ti­ta­tiv­ni­mi ali kva­li­ta­tiv­ni­mi kazalniki.
  3. Izvedl­jivi nas­lov (Dosegl­jivo): Cilj mora biti dosegl­jiv. Moral bi biti zah­te­ven, ven­dar dosegl­jiv z raz­po­ložl­jiv­i­mi sredstvi.
  4. Rea­lis­tič­no (Rea­lis­tič­no): Cilj mora biti rea­lis­tičen, kar pome­ni, da ga mora biti mogoče izves­ti, kot je pred­vi­deno, v dejan­s­kih okvir­nih pogojih.
  5. Pre­nehan­je (Časov­no ome­jen): Cilj mora ime­ti jasen časov­ni okvir, do kdaj naj bi bil dosežen. Jasen rok spod­bu­ja moti­va­ci­jo in osre­do­točen­ost na dose­gan­je cilja.

Tukaj je pri­mer cil­ja, obli­ko­va­ne­ga v skla­du s pra­vil­om SMART:

Cilj, ki ni cilj SMART: Želim zas­luži­ti več denarja.

Cilj SMART: Svoj meseč­ni pri­ho­dek želim poveča­ti za 20%, tako da v nas­lednjih šes­tih mesecih opra­vim nadal­jn­je usposabljan­je za pri­do­bi­tev nazi­va cer­ti­fi­ci­ra­ne­ga delav­ca za varo­van­je in zašči­to ter se nato nepos­red­no zapos­lim pri delodajalcu.

Z upor­abo pra­vila SMART posta­ne cilj kon­kre­ten, merl­jiv, dosegl­jiv, ust­re­zen in ima jasen časov­ni okvir. Tako se poveča ver­jet­nost, da bos­te uspeš­no doseg­li svoj cilj.

 

4. korak: Nare­di­te “boj­ni načrt” za dos­ego svo­jih ciljev!

Zdaj je čas za načr­to­van­je izved­be. Načr­tuj­te ukre­pe, ki pris­pe­va­jo k dose­gan­ju vaših cil­jev, npr.:

Pogos­to je smi­sel­no vzpo­red­no uporablja­ti raz­lič­ne prist­o­pe in ime­ti tudi načrt B (in načrt C).
Določi­te pred­nost­ne cil­je! Raz­lič­ne ukre­pe poveži­te s svo­ji­mi cil­ji. Nare­di­te vpi­se v kole­dar in usmer­je­no delaj­te za dose­gan­je vmes­nih cil­jev in mejnikov!
Ne dovo­li­te, da bi vas neu­s­pehi vrg­li iz tira! Ostani­te vzt­ra­j­ni, osre­do­toče­ni in pozitivni!

 

Upam, da vam bodo ti nas­ve­ti poma­ga­li izbol­jša­ti vaš oseb­ni položaj.

21 maj 2023

Delo var­nost­ni­ka 34a: Kaj sto­ri­ti, če šef odpo­ve storitve?

Delo varnostnika 34a: Kaj storiti, če šef odpove storitve?

V zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju so izmens­ko delo, noč­no delo in delo ob praz­ni­kih običa­j­ni del­ov­ni pogo­ji. Var­nost­ni­ki pogos­to opravlja­jo zah­tev­no delo, da bi zago­to­vi­li var­n­ost objekt­ov, dogod­kov in lju­di. Na žalost Plače v tem sek­tor­ju pogos­to spa­da­jo v sek­tor z niz­ki­mi plača­mi na pri­mer v loče­ni var­nost­ni služ­bi. Če pri­de do nepriča­ko­va­ne­ga izpa­da ur, npr. ker delo­da­ja­lec izgu­bi pomemb­no pogod­bo, in zara­di tega (ali dru­gih raz­lo­gov) ni dosežen meseč­ni cil­j­ni del­ov­ni čas, lah­ko posta­ne delo var­nost­ni­ka 34a finanč­no neu­god­no. Ta čla­nek obravna­va raz­lo­ge, ki vodi­jo do odpo­ve­di del­ov­nih dni, in pri­ka­zu­je mož­nos­ti, ki jih ima var­nost­ni delavec.

Kate­ri so mož­ni raz­lo­gi, da me delo­da­ja­lec raz­por­edi na manj dni napotitve?

Najprej je tre­ba na tej točki na krat­ko preuči­ti sta­lišče var­nost­ne­ga pod­jet­ja. Dejst­vo, da ste na sez­na­mu dežur­nih red­ke­je, v veči­ni pri­merov (upaj­mo) ni pove­za­no z vami oseb­no, tem­več ima ope­ra­tiv­ne raz­lo­ge. Če jih delo­da­ja­lec pojas­ni na pre­g­le­den način in jih lah­ko razu­me­te, to ponu­ja bol­jše izho­dišče za reši­tev pro­ble­ma, ki jo lah­ko pod­pre­ta obe stra­ni. Mož­no pa je, da bo to pri­ved­lo do spre­mem­be zapos­lit­ve ali do tega, da bos­te zače­li iska­ti novo služ­bo. Ali pa je “pus­to obd­ob­je” le krat­ko in lah­ko ure nado­mes­ti­te z dodat­nim delom v nas­lednjem mesecu ali pa vam delo­da­ja­lec ugo­di na kakšen drug način.

Tukaj je deset mož­nih raz­lo­gov, zakaj bi lah­ko delo­da­ja­lec želel skra­jša­ti vaš del­ov­ni čas:

  1. Man­jše pov­praše­van­je strank: Pov­praše­van­je po var­nost­nih sto­rit­vah bi lah­ko bilo man­jše, kar bi zman­jša­lo šte­vilo potreb­nih del­ov­nih ur.
  2. Gos­po­dars­ka upočas­ni­tev: Mož­no je, da so se gos­po­dar­s­ke raz­me­re pos­la­bša­le, kar je povz­roči­lo ome­jit­ve virov in prih­ran­ke stroškov.
  3. Spre­mem­be pos­lov­ne stra­te­gi­je: Vaš delo­da­ja­lec je morda spre­menil svo­jo pos­lov­no stra­te­gi­jo, zara­di česar je tre­ba pril­a­godi­ti človeške vire.
  4. Vrten­je oseb­ja: Morda bi bilo tre­ba zapos­le­ne zamen­ja­ti, da bi ime­li vsi zapos­le­ni mož­nost delati in da bi bil del­ov­ni čas pra­vič­ne­je razporejen.
  5. Nove teh­no­lo­gi­je ali avto­ma­tiza­ci­ja: The uva­jan­je novih teh­no­lo­gij ali avto­ma­tizi­ra­nih sis­te­mov lah­ko povz­roči, da bo potreb­nih manj zaposlenih.
  6. Sezon­ska nihan­ja: Del­ov­ni čas je lah­ko odvi­sen od sezon­skih nihanj, na pri­mer če je v določe­nih mesecih potreb­no manj var­nost­ne­ga osebja.
  7. Spre­mem­be pogodb s stran­ka­mi: Mož­no je, da so se pogod­be s stran­ka­mi spre­meni­le, kar je povz­roči­lo zman­jšan­je obse­ga dela.
  8. Prav­ne ome­jit­ve: Lah­ko se uve­de­jo (nove) zakon­ske ome­jit­ve, kot so zgorn­je meje del­ov­ne­ga časa ali počit­ka med izmen­a­mi. Ali pa se zdaj bol­je upoš­te­va­jo obs­to­ječe zah­te­ve (npr. iz zako­na o del­ov­nem času).
  9. Služ­be­ni praz­ni­ki ali sezon­ski pre­mo­ri v pod­jet­juVaš delo­da­ja­lec se je morda odločil skra­jša­ti del­ov­ni čas v določe­nih obd­ob­jih, kot so praz­ni­ki pod­jet­ja ali sezon­ski pre­mo­ri (od strank). Prav tako je na pri­mer pan­de­mi­ja Covi­da povz­roči­la začas­ne pre­tre­se v industriji. 
  10. Not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je pod­jet­ja: Vaš delo­da­ja­lec lah­ko izve­de not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je, ki vodi do ponov­ne oce­ne del­ov­ne­ga časa in raz­por­edit­ve virov.

Kakš­ne mož­nos­ti imam, če mi delo­da­ja­lec dode­li manj dela?

Seve­da ni vred­no raz­pravlja­ti o eni ali dveh urah. Ven­dar je izgu­ba 20, 30, 40 ali celo več odstot­kov del­ov­ne­ga časa velik zalog­aj, saj se je tre­ba tudi preživlja­ti. Če vas nadre­je­ni odstra­ni z raz­po­re­da dežur­stev, vam dode­li bist­ve­no manj izmen kot običa­j­no in ne dobi­te svo­jih ur — potem ima­te nas­lednje možnosti:

  1. Pre­ve­ri­te pogod­bo o zapos­lit­vi!
    To je naj­po­memb­ne­jša toč­ka. Pra­vil­o­ma je odločil­no to, kar je bilo dogo­vor­je­no v pogod­bi o zapos­lit­vi. Če na pri­mer piše “pol­ni del­ov­ni čas”, vas mora delo­da­ja­lec v skla­du s tem tudi zapos­li­ti. Kaj pome­ni pol­ni del­ov­ni čas, je običa­j­no ure­je­no v ust­rez­ni kolek­tiv­ni pogod­bi. Pogos­to je dogo­vor­je­no tudi določe­no šte­vilo ur. Če je na pri­mer v pogod­bi o zapos­lit­vi pogod­be­no določe­no 170 ur na mesec, se mora­te tega šte­vila ur drža­ti (razen man­jših nihanj, npr. zara­di bol­niške­ga staleža).
  2. Oglej­te si raz­po­red služb!
    Raz­por­edi­tev dežur­stev v var­nost­nih služ­bah, npr. pri varo­van­ju tovarn, se pogos­to izva­ja na pod­la­gi fiks­ne­ga rit­ma izme­ne. Na ta način je mogoče načr­to­va­ti pri­bliž­no vnaprej — seve­da z določe­no mero nego­to­vos­ti (npr. zara­di več­ne­ga načr­to­van­ja neiz­ko­rišče­nih dopus­tov). Ven­dar je odloči­len dejan­ski raz­po­red dežur­stev za nas­lednji mesec: če je v njem navede­no na pri­mer 20 izmen, potem ste upra­viče­ni do dela v tem šte­vi­lu izmen. Ko je raz­po­red dežur­stev enkrat objavljen, se lah­ko ponov­no spre­me­ni le po pos­ve­to­van­ju z zaposlenimi.
  3. Išči­te dia­log in aktiv­no ponu­ja­te del­ov­no uspeš­nost!
    Veli­ko stva­ri je mogoče raz­jas­ni­ti s komu­ni­ka­ci­jo. Pos­ku­si­te se pogo­vo­ri­ti z nadre­je­nim in doseči soglas­je. Pomemb­no: Spo­roči­te, da se s spre­memba­mi ne str­in­ja­te, in izrec­no ponu­di­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost! Delo­da­ja­lec vam je dolžan zago­to­vi­ti delo v skla­du z vel­jav­no pogod­bo o zapos­lit­vi, vi pa zago­to­vi­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost v skla­du s pogodbo. 
  4. Vaš delo­da­ja­lec se ne odzi­va? Pošl­ji­te pis­ni opo­min!
    Delo­da­jal­ca pis­no obves­ti­te o zgo­raj navede­nih vidi­kih. Pis­na obli­ka je pomemb­na, da bos­te ime­li dokaz. Nadre­je­ne­mu določi­te rok, ven­dar ostani­te vljud­ni in sode­lu­joči. Nav­se­z­adnje si običa­j­no želi­te še naprej delati za svo­je­ga delodajalca.
  5. Če nič ne poma­ga: pritoži­te se!
    Če vse ost­alo odpo­ve, delo­da­ja­lec se ne odzo­ve in pogo­vo­ri (po mož­nos­ti tudi s sve­tom delav­cev) ne pri­pel­je­jo do uspe­ha, je edi­na mož­nost vloži­tev tož­be na del­ov­nem sodišču.

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je lepo predsta­vil dejst­va pri­me­ra v You­Tube kanal Aka­de­mi­je za var­n­ost:

Odtis
sl_SISL
sl_SISL de_DE_formalDE arAR bg_BGBG cs_CZCS en_GBEN fr_FRFR it_ITIT pl_PLPL ro_RORO es_ESES ru_RURU tr_TRTR ukUK