Arhiv

Delo­da­ja­lec

21 maj 2023

Delo var­nost­ni­ka 34a: Kaj sto­ri­ti, če šef odpo­ve storitve?

Delo varnostnika 34a: Kaj storiti, če šef odpove storitve?

V zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju so izmens­ko delo, noč­no delo in delo ob praz­ni­kih običa­j­ni del­ov­ni pogo­ji. Var­nost­ni­ki pogos­to opravlja­jo zah­tev­no delo, da bi zago­to­vi­li var­n­ost objekt­ov, dogod­kov in lju­di. Na žalost Plače v tem sek­tor­ju pogos­to spa­da­jo v sek­tor z niz­ki­mi plača­mi na pri­mer v loče­ni var­nost­ni služ­bi. Če pri­de do nepriča­ko­va­ne­ga izpa­da ur, npr. ker delo­da­ja­lec izgu­bi pomemb­no pogod­bo, in zara­di tega (ali dru­gih raz­lo­gov) ni dosežen meseč­ni cil­j­ni del­ov­ni čas, lah­ko posta­ne delo var­nost­ni­ka 34a finanč­no neu­god­no. Ta čla­nek obravna­va raz­lo­ge, ki vodi­jo do odpo­ve­di del­ov­nih dni, in pri­ka­zu­je mož­nos­ti, ki jih ima var­nost­ni delavec.

Kate­ri so mož­ni raz­lo­gi, da me delo­da­ja­lec raz­por­edi na manj dni napotitve?

Najprej je tre­ba na tej točki na krat­ko preuči­ti sta­lišče var­nost­ne­ga pod­jet­ja. Dejst­vo, da ste na sez­na­mu dežur­nih red­ke­je, v veči­ni pri­merov (upaj­mo) ni pove­za­no z vami oseb­no, tem­več ima ope­ra­tiv­ne raz­lo­ge. Če jih delo­da­ja­lec pojas­ni na pre­g­le­den način in jih lah­ko razu­me­te, to ponu­ja bol­jše izho­dišče za reši­tev pro­ble­ma, ki jo lah­ko pod­pre­ta obe stra­ni. Mož­no pa je, da bo to pri­ved­lo do spre­mem­be zapos­lit­ve ali do tega, da bos­te zače­li iska­ti novo služ­bo. Ali pa je “pus­to obd­ob­je” le krat­ko in lah­ko ure nado­mes­ti­te z dodat­nim delom v nas­lednjem mesecu ali pa vam delo­da­ja­lec ugo­di na kakšen drug način.

Tukaj je deset mož­nih raz­lo­gov, zakaj bi lah­ko delo­da­ja­lec želel skra­jša­ti vaš del­ov­ni čas:

  1. Man­jše pov­praše­van­je strank: Pov­praše­van­je po var­nost­nih sto­rit­vah bi lah­ko bilo man­jše, kar bi zman­jša­lo šte­vilo potreb­nih del­ov­nih ur.
  2. Gos­po­dars­ka upočas­ni­tev: Mož­no je, da so se gos­po­dar­s­ke raz­me­re pos­la­bša­le, kar je povz­roči­lo ome­jit­ve virov in prih­ran­ke stroškov.
  3. Spre­mem­be pos­lov­ne stra­te­gi­je: Vaš delo­da­ja­lec je morda spre­menil svo­jo pos­lov­no stra­te­gi­jo, zara­di česar je tre­ba pril­a­godi­ti človeške vire.
  4. Vrten­je oseb­ja: Morda bi bilo tre­ba zapos­le­ne zamen­ja­ti, da bi ime­li vsi zapos­le­ni mož­nost delati in da bi bil del­ov­ni čas pra­vič­ne­je razporejen.
  5. Nove teh­no­lo­gi­je ali avto­ma­tiza­ci­ja: The uva­jan­je novih teh­no­lo­gij ali avto­ma­tizi­ra­nih sis­te­mov lah­ko povz­roči, da bo potreb­nih manj zaposlenih.
  6. Sezon­ska nihan­ja: Del­ov­ni čas je lah­ko odvi­sen od sezon­skih nihanj, na pri­mer če je v določe­nih mesecih potreb­no manj var­nost­ne­ga osebja.
  7. Spre­mem­be pogodb s stran­ka­mi: Mož­no je, da so se pogod­be s stran­ka­mi spre­meni­le, kar je povz­roči­lo zman­jšan­je obse­ga dela.
  8. Prav­ne ome­jit­ve: Lah­ko se uve­de­jo (nove) zakon­ske ome­jit­ve, kot so zgorn­je meje del­ov­ne­ga časa ali počit­ka med izmen­a­mi. Ali pa se zdaj bol­je upoš­te­va­jo obs­to­ječe zah­te­ve (npr. iz zako­na o del­ov­nem času).
  9. Služ­be­ni praz­ni­ki ali sezon­ski pre­mo­ri v pod­jet­juVaš delo­da­ja­lec se je morda odločil skra­jša­ti del­ov­ni čas v določe­nih obd­ob­jih, kot so praz­ni­ki pod­jet­ja ali sezon­ski pre­mo­ri (od strank). Prav tako je na pri­mer pan­de­mi­ja Covi­da povz­roči­la začas­ne pre­tre­se v industriji. 
  10. Not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je pod­jet­ja: Vaš delo­da­ja­lec lah­ko izve­de not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je, ki vodi do ponov­ne oce­ne del­ov­ne­ga časa in raz­por­edit­ve virov.

Kakš­ne mož­nos­ti imam, če mi delo­da­ja­lec dode­li manj dela?

Seve­da ni vred­no raz­pravlja­ti o eni ali dveh urah. Ven­dar je izgu­ba 20, 30, 40 ali celo več odstot­kov del­ov­ne­ga časa velik zalog­aj, saj se je tre­ba tudi preživlja­ti. Če vas nadre­je­ni odstra­ni z raz­po­re­da dežur­stev, vam dode­li bist­ve­no manj izmen kot običa­j­no in ne dobi­te svo­jih ur — potem ima­te nas­lednje možnosti:

  1. Pre­ve­ri­te pogod­bo o zapos­lit­vi!
    To je naj­po­memb­ne­jša toč­ka. Pra­vil­o­ma je odločil­no to, kar je bilo dogo­vor­je­no v pogod­bi o zapos­lit­vi. Če na pri­mer piše “pol­ni del­ov­ni čas”, vas mora delo­da­ja­lec v skla­du s tem tudi zapos­li­ti. Kaj pome­ni pol­ni del­ov­ni čas, je običa­j­no ure­je­no v ust­rez­ni kolek­tiv­ni pogod­bi. Pogos­to je dogo­vor­je­no tudi določe­no šte­vilo ur. Če je na pri­mer v pogod­bi o zapos­lit­vi pogod­be­no določe­no 170 ur na mesec, se mora­te tega šte­vila ur drža­ti (razen man­jših nihanj, npr. zara­di bol­niške­ga staleža).
  2. Oglej­te si raz­po­red služb!
    Raz­por­edi­tev dežur­stev v var­nost­nih služ­bah, npr. pri varo­van­ju tovarn, se pogos­to izva­ja na pod­la­gi fiks­ne­ga rit­ma izme­ne. Na ta način je mogoče načr­to­va­ti pri­bliž­no vnaprej — seve­da z določe­no mero nego­to­vos­ti (npr. zara­di več­ne­ga načr­to­van­ja neiz­ko­rišče­nih dopus­tov). Ven­dar je odloči­len dejan­ski raz­po­red dežur­stev za nas­lednji mesec: če je v njem navede­no na pri­mer 20 izmen, potem ste upra­viče­ni do dela v tem šte­vi­lu izmen. Ko je raz­po­red dežur­stev enkrat objavljen, se lah­ko ponov­no spre­me­ni le po pos­ve­to­van­ju z zaposlenimi.
  3. Išči­te dia­log in aktiv­no ponu­ja­te del­ov­no uspeš­nost!
    Veli­ko stva­ri je mogoče raz­jas­ni­ti s komu­ni­ka­ci­jo. Pos­ku­si­te se pogo­vo­ri­ti z nadre­je­nim in doseči soglas­je. Pomemb­no: Spo­roči­te, da se s spre­memba­mi ne str­in­ja­te, in izrec­no ponu­di­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost! Delo­da­ja­lec vam je dolžan zago­to­vi­ti delo v skla­du z vel­jav­no pogod­bo o zapos­lit­vi, vi pa zago­to­vi­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost v skla­du s pogodbo. 
  4. Vaš delo­da­ja­lec se ne odzi­va? Pošl­ji­te pis­ni opo­min!
    Delo­da­jal­ca pis­no obves­ti­te o zgo­raj navede­nih vidi­kih. Pis­na obli­ka je pomemb­na, da bos­te ime­li dokaz. Nadre­je­ne­mu določi­te rok, ven­dar ostani­te vljud­ni in sode­lu­joči. Nav­se­z­adnje si običa­j­no želi­te še naprej delati za svo­je­ga delodajalca.
  5. Če nič ne poma­ga: pritoži­te se!
    Če vse ost­alo odpo­ve, delo­da­ja­lec se ne odzo­ve in pogo­vo­ri (po mož­nos­ti tudi s sve­tom delav­cev) ne pri­pel­je­jo do uspe­ha, je edi­na mož­nost vloži­tev tož­be na del­ov­nem sodišču.

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je lepo predsta­vil dejst­va pri­me­ra v You­Tube kanal Aka­de­mi­je za var­n­ost:

18 novem­ber 2022

Zakaj toli­ko ude­ležencev ne opra­vi preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja? (§ 34a GewO)

Zakaj toliko udeležencev ne opravi preizkusa strokovnega znanja? (§ 34a GewO)

Kate­ri so raz­lo­gi, da toli­ko kan­di­da­tov ne opra­vi izpi­ta na Indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK) na področ­ju varovanja?

To vprašan­je post­avlja­ta tudi Jörg Zitz­mann in Kai Delio­mi­ni v pri­po­ročl­jivi knji­gi Pod­cast za zašči­to in var­n­ost (Video­pos­ne­tek spodaj!).

Obe splet­ni stra­ni Jörg Zitz­mann kot tudi Kai Delio­mi­ni so zelo dob­ro zna­ni v zaseb­ni var­nost­ni industriji.
Oba sta med drug­im zas­to­pa­na v izpit­nih komi­si­jah IHK na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti, sta dejav­na kot avtor­ja knjig za pri­pra­vo na izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in se predstavlja­ta s šte­vil­ni­mi upor­ab­ni­mi video­pos­net­ki na You­Tubu in v podcastih.

Vsa­ka dru­ga ali tret­ja ose­ba ne opra­vi tes­ta 34a!

Ob nere­d­kih odpo­ve­dih med 30 in 50% se seve­da post­avlja vprašan­je: Kaj je razlog?
Neka­te­ri dejav­ni­ki uspe­ha ali neu­s­pe­ha so očit­ni. Neka­te­re teža­ve je mogoče reši­ti hit­ro in enost­av­no, za neka­te­re pa je potreb­no inten­ziv­no učen­je, prak­sa in vzt­ra­j­nost. Pre­den zač­nem izpost­avlja­ti glav­ne dejav­ni­ke (ne)uspeha, si oglej­te zelo zani­miv pogo­vor med Jör­gom Zitz­man­nom in Kai­em Delio­mi­ni­jem na YouTubu:

Mojih pet glav­nih raz­lo­gov, zakaj veli­ko lju­di ne opra­vi pis­ne­ga in ust­ne­ga preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja IHK

Po mojih izkušn­jah so nas­lednji dejav­ni­ki glav­ni raz­lo­gi za neu­s­peh z “dovol­jen­jem 34a”:

  1. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je / nezainteresiranost
    Šte­vil­ni ude­ležen­ci v izpi­tu ne vidi­jo nobe­ne doda­ne vred­nos­ti. Vse­bi­na jih ne zani­ma, zato se sploh ne želi­jo uči­ti. To je še pose­bej izra­zito pri ose­bah, ki jih “pošl­je” delo­da­ja­lec ali agen­ci­ja za zapos­lo­van­je in jih zaseb­ni var­nost­ni sek­tor v res­ni­ci sploh ne zani­ma. Toda tudi če je sodel­o­van­je samo po svo­ji vol­ji: Preiz­ku­sa pogos­to ne razu­me­mo kot pril­ož­nost, tem­več kot nuj­no zlo. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je in zani­man­ja pa sta dia­me­tral­no nas­prot­na uspe­hu pri izpitu.
  2. Ni zado­st­ne pri­pra­ve vsebine
    Neka­te­ri izpit jeml­je­jo zlah­ka. Vprašan­ja izbir­ne­ga tipa z vnaprej določe­n­imi odgo­vo­ri, ki jih lah­ko odkljuka­te, in samo 50% potreb­nimi pra­vil­ni­mi odgo­vo­ri za pre­hod — kaj bi lah­ko šlo naro­be, se sprašu­jete. A daleč od tega. Zlas­ti prav­ne teme so težke. Poleg tega vas čaka­jo raz­bur­jen­je, zlas­ti pri ust­nem izpi­tu, in vprašan­ja, pri kate­rih bos­te morda mora­li raz­mišl­ja­ti neko­li­ko dru­gače. Če nima­te potreb­ne­ga znan­ja in s tem samo­za­ves­ti za ukre­pan­je, bos­te hit­ro izloče­ni. Celo­vi­ta pri­pra­va je vse, kar je potreb­no za uspeh na izpitu!
  3. nez­ado­st­no znan­je nemške­ga jezika
    O znan­ju nemške­ga jezi­ka je bilo že veli­ko pove­da­ne­ga in vpraša­ne­ga. Nekaj je goto­vo: veli­ko lju­di, ki dela­jo v var­nost­nem sek­tor­ju, ne govo­ri nemške­ga jezi­ka. Več­je­zič­nost je pogos­to pomemb­na za delo, ven­dar je pomemb­no tudi zado­st­no znan­je nemške­ga jezi­ka. Izpit se nam­reč opravlja izključ­no v nemškem jezi­ku, poleg tega pa se mora­te zna­ti suve­r­e­no spo­ra­zu­me­va­ti v nemškem jezi­ku tudi pri vsak­dan­jem delu var­nost­ni­ka. Prav­na bese­di­la so napi­sa­na v težkem jezi­ku, “urad­ni jezik” je običa­j­no prav tako tež­ko razu­me­ti, izpit­na vprašan­ja pa so vča­sih odvis­na od posa­mez­nih besed, ki lah­ko spre­me­ni­jo pomen v eno ali dru­go smer ali pa daje­jo nami­ge za rešitve.
  4. Struk­tu­ra in način pre­ver­jan­ja sta nejasna.
    Mno­gim ni pov­sem jas­no, kakš­ni so okvir­ni pogo­ji izpi­ta. Ven­dar se lah­ko nanj pri­pra­vi­te pose­bej in učin­ko­vi­to le, če ves­te, kate­re teme so pomemb­ne in kako ter kakš­na je struk­tu­ra izpi­ta. Na pri­mer, obsta­ja­jo teme, ki jih lah­ko hit­ro pre­mosti­te in na kate­re je običa­j­no mogoče odgo­vo­ri­ti z zdra­vo pamet­jo. Neka­te­re teme se šte­je­jo dva­krat, neka­te­re pa zaht­e­va­jo inten­ziv­ne­jši štu­dij. Poleg tega obsta­ja­jo empi­rič­ne vred­nos­ti za ust­ni izpit in tak­tič­ni nas­ve­ti za delo s test­ni­mi vprašan­ji, ki jih mora pos­re­do­va­ti na pri­mer uspo­s­ob­ljen pre­dava­telj ali avtor.
  5. Težki indi­vi­du­al­ni pogoji
    Ljud­je so seve­da raz­lič­ni. Vsak­do ima raz­lič­ne oseb­ne pred­post­av­ke, pri uspe­hu in neu­s­pe­hu pa ima­jo pomemb­no vlo­go tudi sploš­ni pogo­ji (npr. družins­ke obvez­nos­ti, pro­s­ti čas za učen­je, učno okol­je itd.). Morda poz­na­te tudi lju­di, ki si lah­ko zapom­ni­jo stva­ri s hitrim pog­le­dom in se tega znan­ja spom­ni­jo z enim samim kli­kom prs­ta. Za dru­ge pa je to bist­ve­no tež­je. Neka­te­rim lju­dem govor­jen­je pred drug­i­mi na izpi­tu sploh ne povz­roča težav, veči­na je narav­no nape­ta, neka­te­ri ude­ležen­ci pa trpi­jo zara­di izpit­ne anksioznosti.

Vprašaj­te se, v koli­kš­ni meri zgorn­je točke vel­ja­jo za vas, kako se lah­ko izo­gne­te napa­kam pri pri­pra­vi in nado­mes­ti­te more­bit­ne poman­jkljivos­ti. Več infor­macij o tem naj­de­te tukaj, na infor­mac­ijs­kem port­a­lu o znan­ju o pred­me­tu. šte­vil­ni nas­ve­ti in . Pove­za­ve do dru­gih splet­nih mest ali medi­jev, kot je You­Tube..

Naj­no­ve­jši knjiž­ni nas­ve­ti za izpit 34a:

Odtis
sl_SISL
sl_SISL de_DE_formalDE arAR bg_BGBG cs_CZCS en_GBEN fr_FRFR it_ITIT pl_PLPL ro_RORO es_ESES ru_RURU tr_TRTR ukUK