Arhiv

Var­nost­na služba

Bahn­si­cher­heit: Secu­ri­ty an Bahn­hö­fen und in Zügen

Bahnsicherheit: Security an Bahnhöfen und in Zügen

Auf­ga­ben von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern in der Bahnsicherheit

Die Sicher­heit im öffent­li­chen Ver­kehr, ins­be­son­de­re im Bereich der Bah­nen und Bahn­hö­fe, ist von ent­schei­den­der Bedeu­tung für die Gewähr­leis­tung eines rei­bungs­lo­sen und siche­ren Per­so­nen- und Güter­trans­ports (Schie­nen­ver­kehr). In die­sem Arti­kel wer­den die viel­fäl­ti­gen Auf­ga­ben von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern in der Bahn­si­cher­heit beleuch­tet, wobei auch die damit ver­bun­de­nen Gefah­ren, Bedro­hun­gen und Risi­ken sowie die erfor­der­li­chen Fähig­kei­ten und per­sön­li­chen Eigen­schaf­ten für eine erfolg­rei­che Tätig­keit in die­sem Bereich dis­ku­tiert werden.

Auf­ga­ben der Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahnsicherheit

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahn­si­cher­heit über­neh­men eine brei­te Palet­te von Auf­ga­ben, die dazu die­nen, die Sicher­heit von Pas­sa­gie­ren, Per­so­nal und Eigen­tum zu gewähr­leis­ten. Dabei sind städ­ti­sche Bahn­hö­fe teil­wei­se Kri­mi­na­li­täts­schwer­punk­te. Zu den Haupt­auf­ga­ben gehören:

1. Über­wa­chung und Prävention

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter sind dafür ver­ant­wort­lich, ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten zu erken­nen und zu über­wa­chen, um das Haus­recht durch­zu­set­zen, die Ein­hal­tung der Beför­de­rungs­be­din­gun­gen in den Rei­se­zü­gen zu gewähr­leis­ten und auch Straf­ta­ten wie Dieb­stahl, Van­da­lis­mus, Beläs­ti­gung und Gewalt­ta­ten zu ver­hin­dern. Dies umfasst die regel­mä­ßi­ge Patrouil­le durch Bahn­hö­fe und Züge sowie die Beob­ach­tung durch Über­wa­chungs­ka­me­ras und die Bedie­nung wei­te­rer Sicher­heits­sys­te­me. Die Prä­senz von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern, auch als Ansprech­part­ner und Aus­kunfts­per­so­nen von Zug­gäs­ten, trägt wesent­lich zu einem posi­ti­ven Sicher­heits­ge­fühl und auch zur Ser­vice­ori­en­tie­rung des Auftraggebers/Bahnunternehmens bei.

2. Durch­füh­rung von Sicherheitskontrollen

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter füh­ren Sicher­heits­kon­trol­len an Bahn­hö­fen und in Zügen durch, um ver­bo­te­ne Gegen­stän­de wie Waf­fen, Dro­gen und ver­bo­te­ne oder ver­däch­ti­ge Gegen­stän­de zu ent­de­cken und dadurch Schä­den abzu­wen­den. Ein­her­ge­hend mit den recht­li­chen Bestim­mun­gen und Dienst­an­wei­sun­gen erfolgt dies in enger Abstim­mung mit den Behör­den wie der Bun­des­po­li­zei. Nicht sel­ten müs­sen Per­so­nen, die am Bahn­hof uner­wünscht sind oder die Betriebs­ab­läu­fe stö­ren, der Ört­lich­keit ver­wie­sen oder der Poli­zei über­ge­ben wer­den. Im Rah­men der Rund­gän­ge wer­den auch ande­re rele­van­te Sach­ver­hal­te wie z.B. Störungen/Defekte, Ver­un­rei­ni­gun­gen oder Gefah­ren­stel­len gemel­det und Sofort­maß­nah­men ergriffen.

3. Hil­fe­leis­tung und Konfliktmanagement

Im Fal­le von Not­fäl­len, medi­zi­ni­schen Zwi­schen­fäl­len oder Kon­flikt­si­tua­tio­nen sind Sicher­heits­mit­ar­bei­ter geschult, schnell zu reagie­ren und ange­mes­se­ne Unter­stüt­zung zu leis­ten. Dies kann die Bereit­stel­lung von Ers­ter Hil­fe, die Eva­ku­ie­rung von Pas­sa­gie­ren oder die Dees­ka­la­ti­on von Kon­flik­ten zwi­schen Fahr­gäs­ten umfas­sen. Gera­de im Bahn­ver­kehr, wo vie­le Per­so­nen auf­ein­an­der­tref­fen und auch beson­de­re Unfall­ri­si­ken (z.B. beim Ein- und Aus­stieg) bestehen, sind Unfäl­le kei­ne Sel­ten­heit. Hin­zu kom­men Per­so­nen, die die Betriebs­ab­läu­fe stö­ren, sich selbst gefähr­den (Sui­zid­ab­sicht, Dro­gen­kon­sum, etc.) oder ande­re durch kri­mi­nel­le oder in sel­te­nen Fäl­len gar ter­ro­ris­tisch moti­vier­te Taten bedrohen.

4. Kun­den­be­treu­ung und Information

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter ste­hen den Fahr­gäs­ten als Ansprech­part­ner zur Ver­fü­gung, um Fra­gen zu beant­wor­ten, Hil­fe anzu­bie­ten und Infor­ma­tio­nen über Fahr­plä­ne, Rou­ten und Sicher­heits­vor­keh­run­gen bereit­zu­stel­len. Sie fun­gie­ren als wich­ti­ge Schnitt­stel­le zwi­schen dem Bahn­un­ter­neh­men und den Pas­sa­gie­ren. Das Sicher­heits­per­so­nal ist damit auch ein Aus­hän­ge­schild für die Bahn­ge­sell­schaft. Ent­spre­chend wich­tig ist hier pro­fes­sio­nel­les Han­deln. Etwa­ige Fehl­trit­te kön­nen dank Smart­phone und Social Media schnell über­re­gio­nal gro­ße Auf­merk­sam­keit erre­gen und damit das Unter­neh­men in ein schlech­tes Licht rücken. „Schwar­ze She­riffs“ sind daher fehl am Platze.

5. Schutz Kri­ti­scher Infra­struk­tur und spe­zi­el­le Aufgaben

Das Bahn­netz und die damit ver­bun­de­nen Ein­rich­tun­gen (z.B. Daten­kom­mu­ni­ka­ti­on, Zug­be­ein­flus­sungs­sys­te­me, Ener­gie­ver­sor­gung) sind Teil der Kri­ti­schen Infra­struk­tur der Bun­des­re­pu­blik Deutsch­land. Tag­täg­lich ver­las­sen sich Mil­lio­nen Men­schen auf den siche­ren Trans­port und sind von die­sem abhän­gig. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter über­neh­men daher auch in der Kon­zern­si­cher­heit wesent­li­che Auf­ga­ben wie z.B. im Bedro­hungs­ma­nage­ment, in der Sicher­heits­tech­nik, in Sicher­heits­zen­tra­len und in lei­ten­den Funk­tio­nen. Spe­zi­el­le Auf­ga­ben­ge­bie­te im Bereich der Bahn­si­cher­heit kön­nen auch die Tätig­keit in mobi­len Unter­stüt­zungs­grup­pen sein, z.B. wenn Ver­an­stal­tun­gen wie Fuß­ball­spie­le statt­fin­den, die Über­wa­chung von Stre­cken­ab­schnit­ten mit­tels Droh­nen oder der Dienst als Hun­de­füh­rer. Die Bahn­si­cher­heit ist also sehr viel­fäl­tig und kann wesent­lich mehr umfas­sen als nur den klas­si­schen Sicher­heits- und Ord­nungs­dienst (SOD) mit der Bestrei­fung von Bahnhöfen.

6. Bericht­erstat­tung und Zusam­men­ar­beit mit Behörden

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter sind ver­pflich­tet, Vor­fäl­le und ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten zu doku­men­tie­ren und Berich­te zu erstat­ten. Teil­wei­se sind Body­cams im Ein­satz, die die Situa­ti­on auf Video auf­zeich­nen. Als Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahn­si­cher­heit arbei­ten Sie auch eng mit der Bun­des­po­li­zei und ande­ren Sicher­heits­be­hör­den zusam­men, um zur Auf­recht­erhal­tung der öffent­li­chen Sicher­heit mit bei­zu­tra­gen. Gera­de die­ses Span­nungs­feld aus Tätig­keit im Haus­rechts­be­reich und die Zusam­men­ar­beit im Bereich der öffent­li­chen Sicher­heit hat sei­nen Reiz, erfor­dert aber ein hohes Maß an Hand­lungs­si­cher­heit – auch in Bezug auf recht­li­che Aspekte.

 

Gefah­ren und Risi­ken in der Bahnsicherheit

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit birgt – je nach Auf­ga­ben­be­reich und Ein­satz­ort – eine Rei­he von Gefah­ren und Risi­ken, denen Sicher­heits­mit­ar­bei­ter regel­mä­ßig aus­ge­setzt sind:

1. Kör­per­li­che Gewalt und Aggression

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter kön­nen aggres­si­ven oder gewalt­tä­ti­gen Pas­sa­gie­ren gegen­über­ste­hen, ins­be­son­de­re in Kon­flikt­si­tua­tio­nen oder bei der Durch­set­zung von Sicher­heits­maß­nah­men. Sie müs­sen in der Lage sein, mit sol­chen Situa­tio­nen umzu­ge­hen und ange­mes­sen zu reagie­ren, ohne die Sicher­heit ande­rer zu gefährden.

2. Risi­ko von Angrif­fen und Überfällen

Bahn­hö­fe und Züge sind oft beleb­te und öffent­lich zugäng­li­che Orte, an denen das Risi­ko von Über­fäl­len, Dieb­stäh­len und ande­ren kri­mi­nel­len Akti­vi­tä­ten erhöht ist. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter müs­sen wach­sam sein und pro­ak­tiv han­deln, um sol­che Vor­fäl­le zu ver­hin­dern oder zu unterbinden.

3. Gefahr von Terroranschlägen

Ange­sichts der aktu­el­len Sicher­heits­la­ge besteht auch die Gefahr ter­ro­ris­ti­scher Anschlä­ge auf Bahn­hö­fe oder Züge. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter müs­sen über ent­spre­chen­de Schu­lun­gen und Pro­to­kol­le ver­fü­gen, um auf ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten hin­zu­wei­sen und im Ernst­fall ange­mes­sen zu reagieren.

4. Arbeits­um­ge­bung und Witterungsbedingungen

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit kann auch phy­si­sche Her­aus­for­de­run­gen mit sich brin­gen, wie z. B. das Arbei­ten bei extre­men Tem­pe­ra­tu­ren, in engen oder über­füll­ten Räu­men oder in abge­le­ge­nen Berei­chen wie Bahn­stei­gen oder Tunneln.

5. Unfall­ge­fah­ren, Arbeits­be­las­tung, Ansteckung

Sturz- und Stol­per­ge­fah­ren sind all­täg­lich, im Bereich des Bahn­ver­kehrs aber durch­aus mit einem grö­ße­ren Risi­ko ver­bun­den als andern­orts. Hin­zu kommt neben der phy­si­schen Belas­tung (lan­ge Lauf­we­ge, Schicht­ar­beit, etc.) auch durch­aus eine psy­chi­sche (Angst vor Über­grif­fen, Sui­zi­de, usw.). Last but not Least hat auch die Covid-19 Pan­de­mie vor Augen geführt, wie schnell sich Viren und anste­cken­de Erre­ger aus­brei­ten kön­nen, wenn vie­le Men­schen zusam­men kommen.

 

Emp­feh­lun­gen für Fähig­kei­ten und per­sön­li­che Eigenschaften

Um erfolg­reich in der Bahn­si­cher­heit zu arbei­ten, soll­ten Sicher­heits­mit­ar­bei­ter über fol­gen­de Fähig­kei­ten und per­sön­li­che Eigen­schaf­ten verfügen:

1. Kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig­keit

Gute und situa­ti­ons­ge­rech­te Kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig­kei­ten sind ent­schei­dend, um effek­tiv mit Pas­sa­gie­ren, Kol­le­gen und ande­ren Ein­satz­kräf­ten zu inter­agie­ren. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten in der Lage sein, klar und prä­zi­se zu kom­mu­ni­zie­ren und in Kon­flikt­si­tua­tio­nen dees­ka­lie­rend zu wirken.

2. Selbst­be­herr­schung und Stressresistenz

Da Sicher­heits­mit­ar­bei­ter oft mit her­aus­for­dern­den und poten­zi­ell gefähr­li­chen Situa­tio­nen kon­fron­tiert sind, ist es wich­tig, über ein hohes Maß an Selbst­be­herr­schung und Stress­re­sis­tenz zu ver­fü­gen. Sie soll­ten in der Lage sein, ruhig zu blei­ben und ratio­nal zu han­deln, auch unter Druck und bei Provokationen.

3. Team­fä­hig­keit

Die Zusam­men­ar­beit mit ande­ren Sicher­heits­mit­ar­bei­tern, dem Bahn­per­so­nal und der Bun­des­po­li­zei ist uner­läss­lich für eine effek­ti­ve Bahn­si­cher­heit. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten team­ori­en­tiert sein und gut in mul­ti­dis­zi­pli­nä­ren Teams arbei­ten können.

4. Ver­ant­wor­tungs­be­wusst­sein und Integrität

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter tra­gen eine gro­ße Ver­ant­wor­tung für die Sicher­heit von Pas­sa­gie­ren und Eigen­tum. Sie soll­ten inte­ger und ver­ant­wor­tungs­be­wusst han­deln und sich an ethi­sche Stan­dards halten.

5. Kör­per­li­che Fit­ness und Ausdauer

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit erfor­dert oft kör­per­li­che Anstren­gung und Aus­dau­er, ins­be­son­de­re bei aus­ge­dehn­ten Kon­troll­gän­gen und häu­fi­gen Schicht­diens­ten. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten daher über eine ange­mes­se­ne kör­per­li­che Fit­ness und Belast­bar­keit verfügen.

6. Fach­kennt­nis­se,  Schu­lun­gen und Erfahrung

Um die viel­fäl­ti­gen Auf­ga­ben in der Bahn­si­cher­heit effek­tiv aus­füh­ren zu kön­nen, ist es wich­tig, über ent­spre­chen­de Fach­kennt­nis­se und Schu­lun­gen zu ver­fü­gen. In den meis­ten Posi­tio­nen ist min­des­tens die Sach­kunde­prüf­ung nach § 34a GewO erfor­der­lich. Auch eine Aus­bil­dun­gen wie die zur Fach­kraft für Schutz und Sicher­heit ist gern gese­hen und kann die Kar­rie­re vor­an brin­gen. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten regel­mä­ßig an Schu­lun­gen teil­neh­men und sich über aktu­el­le Sicher­heits­ri­si­ken und ‑ver­fah­ren infor­mie­ren. Zudem soll­ten wesent­li­che Fremd­spra­chen­kennt­nis­se – zumin­dest in der eng­li­schen Spra­che – vor­han­den sein.

Wie kom­me ich kon­kret zu einem Job in der Bahnsicherheit?

Der größ­te Arbeit­ge­ber in die­sem Bereich ist die DB Sicher­heit der Deut­schen Bahn.
Wich­tig ist die Sach­kunde­prüf­ung nach § 34a GewO, die man idea­ler­wei­se bereits erfolg­reich absol­viert haben soll­te. Außer­dem kann die Bewer­bung schnel­ler zum Erfolg füh­ren, wenn man neben den übli­chen Bewer­bungs­un­ter­la­gen ein gül­ti­ges Aus­weis­do­ku­ment, eine Auf­lis­tung der Wohn­adres­sen der letz­ten 5 Jah­re sowie – wenn bereits vor­han­den – sei­ne Bewa­cher-ID aus dem Bewa­cher­re­gis­ter vor­legt. Im Regel­fall soll­te man über einen PKW-Füh­rer­schein (Klas­se B) ver­fü­gen, im Schicht­dienst arbei­ten kön­nen, den Kon­takt zu Men­schen mögen, team- und kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig sein, die deut­sche Spra­che aus­rei­chend beherr­schen und idea­ler­wei­se bereits ers­te Erfah­run­gen gesam­melt habe. Die genau­en Anfor­de­run­gen fin­det man in der jewei­li­gen Oglas za delo!

 

Bahn­si­cher­heit 2030: Auch in The­ma auf der Nürn­ber­ger Sicherheitskonferenz

Die Nürn­ber­ger Sicher­heits­kon­fe­renz ist inzwi­schen eine fes­te Grö­ße der Secu­ri­ty-Fach­mes­sen. Im Rah­men der 5. Nürn­ber­ger Sicher­heits­kon­fe­renz mit dem Titel „SICHER­HEIT 2030“, die am 10.04.2024 in der Nürn­ber­ger Meis­ter­sin­ger­hal­le statt­fin­det, wird Tors­ten Malt von der DB Sicher­heit als Spea­k­er auf­tre­ten. Sein Vor­trag beschäf­tigt sich mit dem Schutz der Kri­ti­schen Infra­struk­tur am Bei­spiel der S‑Bahn Mün­chen. Er will auf­zei­gen wie Sicher­heit im Kon­zern­ver­bund sowie im Ver­bund mit den Sicher­heits­be­hör­den funk­tio­nie­ren kann und wel­che Her­aus­for­de­run­gen sich dabei ergeben.
Mehr dazu unter www.nuernberger-sicherheitskonferenz.de und im Pod­cast für Schutz und Sicherheit:


(Vir: Pod­cast za zašči­to in var­n­ost / Jörg Zitzmann)

Nez­ado­vol­j­ni v služ­bi: Kakš­ne mož­nos­ti ima­te kot varnostnik?

Nezadovoljni v službi: Kakšne možnosti imate kot varnostnik?

Res je, da je delo v zaseb­ni var­nost­ni indus­tri­ji lah­ko zah­tev­no. Del­ov­ni pogo­ji so na neka­te­rih področ­jih res sla­bi. Ven­dar se raz­me­re od pod­jet­ja do pod­jet­ja tudi precej raz­li­ku­je­jo. Nere­d­ko se zgo­di, da spre­mem­ba ponu­di bol­jše karier­ne mož­nos­ti, mož­nost pri­do­bi­van­ja novih izkušenj in udob­ne­jše del­ov­no okolje.

Korak 1: Natanč­no ana­li­zi­raj­te situacijo!

Pomemb­no je, da vedo, kaj so vzro­ki za nji­ho­vo nez­ado­vol­jst­vo. in spoz­naj­te svo­je moti­va­c­ijs­ke dejav­ni­ke. Ana­li­zi­raj­te raz­lo­ge za nez­ado­vol­jst­vo: Natanč­no ugo­to­vi­te, zara­di česa ste nes­reč­ni. Je to del­ov­no okol­je, nalo­ge, eki­pa, plači­lo ali kul­tu­ra pod­jet­ja? Bolj ko bos­te razu­me­li vzro­ke, laž­je bos­te naš­li rešitev.
Pogos­to ima pomemb­no vlo­go tudi zaseb­no okol­je ali spre­mem­ba oseb­nih potreb. Zato v svo­ji ana­li­zi upoš­te­vaj­te tudi te vidike!

Korak 2: Pre­mis­li­te o mož­nos­tih in jih pretehtajte!

Nas­lednji korak bi bil Izved­ba mož­gans­ke nevih­te in razis­ko­van­je o raz­po­ložl­jivih možnostih:
Kakš­ne so moje mož­nos­ti? Kako veli­ka so tve­gan­ja? Kaj se zgo­di, če…? itd.
Šte­vil­ne od nas­lednjih mož­nos­ti sta­ne­jo Ni den­ar­ja, le prema­go­van­je. Ven­dar pa so neka­te­re mož­nos­ti precej zamud­no in stroš­kov­no zah­tev­no ali celo dol­go­t­ra­j­no..

  1. Poz­ani­maj­te se o svo­jih pra­vicah: Pre­pričaj­te se, da ste sez­nan­je­ni s svo­ji­mi pra­vica­mi kot zapos­le­ni v sek­tor­ju zaseb­ne­ga varo­van­ja. To vključu­je mini­mal­no plačo, zako­ne o del­ov­nem času, pra­vice do dopus­ta in pra­vila o nad­ur­nem delu. Če poz­na­te svo­je pra­vice, lah­ko zago­to­vi­te, da jih bo delo­da­ja­lec spoštoval.
  2. Pogo­vo­ri­te se z delo­da­jal­cem: Če ste nez­ado­vol­j­ni s plačo ali del­ov­ni­mi pogo­ji, mora­te to pove­da­ti delo­da­jal­cu. Morda bo odprta raz­pra­va pri­po­mo­g­la k izbol­jša­vam. Morda vam lah­ko delo­da­ja­lec ponu­di tudi mož­nos­ti za usposabljan­je ali spe­cia­li­za­ci­jo, da bi izbol­jša­li svo­je poklic­ne mož­nos­ti in priložnosti.
  3. Spre­mem­ba področ­ja dejav­nos­ti (znot­raj pod­jet­ja): Indus­tri­ja zaseb­ne­ga varo­van­ja je več­plast­na. Šte­vil­ni ponud­ni­ki zaseb­ne­ga varo­van­ja ponu­ja­jo raz­lič­ne sto­rit­ve. Morda je za vas pri­mer­ne­jše dru­go področ­je. O tem se pogo­vo­ri­te s svo­jim nadre­je­nim in se inter­no pri­ja­vi­te na dru­go del­ov­no mes­to. Vča­sih poma­ga not­ran­ja pre­mes­ti­tev na dru­go področ­je odgovornosti.
  4. Prid­ruži­te se sin­di­ka­tu: V Nemči­ji obsta­ja­jo sin­di­ka­ti, ki se zav­ze­ma­jo za pra­vice delav­cev — v pri­me­ru služ­be varo­van­ja je to sin­di­kat Ver­ein­te Dienst­leis­tungs­ge­werk­schaft (ver.di). Če posta­ne­te nji­hov član, lah­ko izko­ris­ti­te nji­ho­vo kolek­tiv­no poga­jals­ko moč in se sku­paj z drug­i­mi delav­ci bori­te za bol­jše del­ov­ne pogo­je in viš­je plače.
  5. Iskan­je mož­nos­ti za nadal­jn­je usposabljan­je: Če nadal­ju­jete izobraže­van­je ali se spe­cia­li­zi­ra­te, lah­ko izbol­jša­te svo­je poklic­ne mož­nos­ti in pogos­to zas­luži­te precej viš­jo plačo. Raz­mis­li­te, kate­re dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je bi vam lah­ko koristi­le pri vašem delu, in poišči­te ust­rez­ne pril­ož­nos­ti za usposabljan­je. Poz­ne­je bos­te ime­li več mož­nos­ti za ukre­pan­je in bos­te bolj iskani.
  6. Mreža z drug­i­miŠte­vil­ne pril­ož­nos­ti za zapos­li­tev se poja­vi­jo na pod­la­gi pri­po­ročil in oseb­nih sti­kov. Poleg tega sti­ki z drug­i­mi omo­goča­jo izmen­ja­vo izkušenj. Če ima­te moč­no mrežo, lah­ko s tem pri­do­bi­te nove per­spek­ti­ve. Poleg oseb­ne izmen­ja­ve so pri­po­ročl­jive tudi splet­ne plat­for­me, kot sta Xing ali Linkedin.
  7. Poišči­te dru­ge­ga delo­da­jal­ca: Če vsi zgo­raj navede­ni ukre­pi ne pri­ne­se­jo izbol­jšav, je morda pamet­no pois­ka­ti dru­ge­ga delo­da­jal­ca. V pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja zago­to­vo obsta­ja­jo pod­jet­ja, ki ponu­ja­jo bol­jše del­ov­ne pogo­je in viš­je plače.
  8. Nen­a­zadnje: Nare­di­te to bol­je in ust­a­novi­te svo­je pod­jet­je! Seve­da mora biti ta korak zelo dob­ro pre­mišl­jen. Pogos­to je mož­nost, da se samo­z­apos­li­te pos­t­rans­ko in tako zač­ne­te pos­to­po­ma z man­jšim tve­gan­jem. Ven­dar ne poza­bi­te, da mora vaš pre­jšn­ji delo­da­ja­lec igra­ti z vami. Ena od mož­nos­ti je lah­ko na pri­mer samos­to­j­no delo kot pre­dava­telj v var­nost­ni industriji.

Korak 3: Post­avi­te svo­je oseb­ne cilje!

Le če čim natanč­ne­je ves­te, kaj želi­te doseči, si lah­ko za to kon­kret­no priz­ade­va­te. Da bi se moti­vi­ra­li, je zelo smi­sel­no, da Zapiši­te in vizua­li­zi­raj­te svo­je cil­je. V pomoč je lah­ko tudi uporaba t. i. Pra­vilo SMART post­avljan­je last­nih ciljev.

Pra­vilo SMART je kra­ti­ca, ki se uporablja kot vodi­lo za Obli­ko­van­je jas­nih in dob­ro opr­e­del­je­nih cil­jev služi. Poma­ga obli­ko­va­ti cil­je tako, da so rea­lis­tič­ni in dosegl­jivi. Pra­vilo SMART pome­ni nas­lednja merila:

  1. Poseb­na (Poseb­no): Cilj mora biti jas­no in natanč­no obli­ko­van, tako da ni veli­ko pro­s­to­ra za inter­preta­ci­jo in da se človek v celo­ti zave­da svo­je­ga cilja.
  2. Merl­jiv (Merl­jivo): Cilj mora biti merl­jiv, da je mogoče spreml­ja­ti napre­dek in objek­tiv­no ocen­i­ti uspeh. Opr­e­del­jen je lah­ko s kvan­ti­ta­tiv­ni­mi ali kva­li­ta­tiv­ni­mi kazalniki.
  3. Izvedl­jivi nas­lov (Dosegl­jivo): Cilj mora biti dosegl­jiv. Moral bi biti zah­te­ven, ven­dar dosegl­jiv z raz­po­ložl­jiv­i­mi sredstvi.
  4. Rea­lis­tič­no (Rea­lis­tič­no): Cilj mora biti rea­lis­tičen, kar pome­ni, da ga mora biti mogoče izves­ti, kot je pred­vi­deno, v dejan­s­kih okvir­nih pogojih.
  5. Pre­nehan­je (Časov­no ome­jen): Cilj mora ime­ti jasen časov­ni okvir, do kdaj naj bi bil dosežen. Jasen rok spod­bu­ja moti­va­ci­jo in osre­do­točen­ost na dose­gan­je cilja.

Tukaj je pri­mer cil­ja, obli­ko­va­ne­ga v skla­du s pra­vil­om SMART:

Cilj, ki ni cilj SMART: Želim zas­luži­ti več denarja.

Cilj SMART: Svoj meseč­ni pri­ho­dek želim poveča­ti za 20%, tako da v nas­lednjih šes­tih mesecih opra­vim nadal­jn­je usposabljan­je za pri­do­bi­tev nazi­va cer­ti­fi­ci­ra­ne­ga delav­ca za varo­van­je in zašči­to ter se nato nepos­red­no zapos­lim pri delodajalcu.

Z upor­abo pra­vila SMART posta­ne cilj kon­kre­ten, merl­jiv, dosegl­jiv, ust­re­zen in ima jasen časov­ni okvir. Tako se poveča ver­jet­nost, da bos­te uspeš­no doseg­li svoj cilj.

 

4. korak: Nare­di­te “boj­ni načrt” za dos­ego svo­jih ciljev!

Zdaj je čas za načr­to­van­je izved­be. Načr­tuj­te ukre­pe, ki pris­pe­va­jo k dose­gan­ju vaših cil­jev, npr.:

Pogos­to je smi­sel­no vzpo­red­no uporablja­ti raz­lič­ne prist­o­pe in ime­ti tudi načrt B (in načrt C).
Določi­te pred­nost­ne cil­je! Raz­lič­ne ukre­pe poveži­te s svo­ji­mi cil­ji. Nare­di­te vpi­se v kole­dar in usmer­je­no delaj­te za dose­gan­je vmes­nih cil­jev in mejnikov!
Ne dovo­li­te, da bi vas neu­s­pehi vrg­li iz tira! Ostani­te vzt­ra­j­ni, osre­do­toče­ni in pozitivni!

 

Upam, da vam bodo ti nas­ve­ti poma­ga­li izbol­jša­ti vaš oseb­ni položaj.

Delo var­nost­ni­ka 34a: Kaj sto­ri­ti, če šef odpo­ve storitve?

Delo varnostnika 34a: Kaj storiti, če šef odpove storitve?

V zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju so izmens­ko delo, noč­no delo in delo ob praz­ni­kih običa­j­ni del­ov­ni pogo­ji. Var­nost­ni­ki pogos­to opravlja­jo zah­tev­no delo, da bi zago­to­vi­li var­n­ost objekt­ov, dogod­kov in lju­di. Na žalost Plače v tem sek­tor­ju pogos­to spa­da­jo v sek­tor z niz­ki­mi plača­mi na pri­mer v loče­ni var­nost­ni služ­bi. Če pri­de do nepriča­ko­va­ne­ga izpa­da ur, npr. ker delo­da­ja­lec izgu­bi pomemb­no pogod­bo, in zara­di tega (ali dru­gih raz­lo­gov) ni dosežen meseč­ni cil­j­ni del­ov­ni čas, lah­ko posta­ne delo var­nost­ni­ka 34a finanč­no neu­god­no. Ta čla­nek obravna­va raz­lo­ge, ki vodi­jo do odpo­ve­di del­ov­nih dni, in pri­ka­zu­je mož­nos­ti, ki jih ima var­nost­ni delavec.

Kate­ri so mož­ni raz­lo­gi, da me delo­da­ja­lec raz­por­edi na manj dni napotitve?

Najprej je tre­ba na tej točki na krat­ko preuči­ti sta­lišče var­nost­ne­ga pod­jet­ja. Dejst­vo, da ste na sez­na­mu dežur­nih red­ke­je, v veči­ni pri­merov (upaj­mo) ni pove­za­no z vami oseb­no, tem­več ima ope­ra­tiv­ne raz­lo­ge. Če jih delo­da­ja­lec pojas­ni na pre­g­le­den način in jih lah­ko razu­me­te, to ponu­ja bol­jše izho­dišče za reši­tev pro­ble­ma, ki jo lah­ko pod­pre­ta obe stra­ni. Mož­no pa je, da bo to pri­ved­lo do spre­mem­be zapos­lit­ve ali do tega, da bos­te zače­li iska­ti novo služ­bo. Ali pa je “pus­to obd­ob­je” le krat­ko in lah­ko ure nado­mes­ti­te z dodat­nim delom v nas­lednjem mesecu ali pa vam delo­da­ja­lec ugo­di na kakšen drug način.

Tukaj je deset mož­nih raz­lo­gov, zakaj bi lah­ko delo­da­ja­lec želel skra­jša­ti vaš del­ov­ni čas:

  1. Man­jše pov­praše­van­je strank: Pov­praše­van­je po var­nost­nih sto­rit­vah bi lah­ko bilo man­jše, kar bi zman­jša­lo šte­vilo potreb­nih del­ov­nih ur.
  2. Gos­po­dars­ka upočas­ni­tev: Mož­no je, da so se gos­po­dar­s­ke raz­me­re pos­la­bša­le, kar je povz­roči­lo ome­jit­ve virov in prih­ran­ke stroškov.
  3. Spre­mem­be pos­lov­ne stra­te­gi­je: Vaš delo­da­ja­lec je morda spre­menil svo­jo pos­lov­no stra­te­gi­jo, zara­di česar je tre­ba pril­a­godi­ti človeške vire.
  4. Vrten­je oseb­ja: Morda bi bilo tre­ba zapos­le­ne zamen­ja­ti, da bi ime­li vsi zapos­le­ni mož­nost delati in da bi bil del­ov­ni čas pra­vič­ne­je razporejen.
  5. Nove teh­no­lo­gi­je ali avto­ma­tiza­ci­ja: The uva­jan­je novih teh­no­lo­gij ali avto­ma­tizi­ra­nih sis­te­mov lah­ko povz­roči, da bo potreb­nih manj zaposlenih.
  6. Sezon­ska nihan­ja: Del­ov­ni čas je lah­ko odvi­sen od sezon­skih nihanj, na pri­mer če je v določe­nih mesecih potreb­no manj var­nost­ne­ga osebja.
  7. Spre­mem­be pogodb s stran­ka­mi: Mož­no je, da so se pogod­be s stran­ka­mi spre­meni­le, kar je povz­roči­lo zman­jšan­je obse­ga dela.
  8. Prav­ne ome­jit­ve: Lah­ko se uve­de­jo (nove) zakon­ske ome­jit­ve, kot so zgorn­je meje del­ov­ne­ga časa ali počit­ka med izmen­a­mi. Ali pa se zdaj bol­je upoš­te­va­jo obs­to­ječe zah­te­ve (npr. iz zako­na o del­ov­nem času).
  9. Služ­be­ni praz­ni­ki ali sezon­ski pre­mo­ri v pod­jet­juVaš delo­da­ja­lec se je morda odločil skra­jša­ti del­ov­ni čas v določe­nih obd­ob­jih, kot so praz­ni­ki pod­jet­ja ali sezon­ski pre­mo­ri (od strank). Prav tako je na pri­mer pan­de­mi­ja Covi­da povz­roči­la začas­ne pre­tre­se v industriji. 
  10. Not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je pod­jet­ja: Vaš delo­da­ja­lec lah­ko izve­de not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je, ki vodi do ponov­ne oce­ne del­ov­ne­ga časa in raz­por­edit­ve virov.

Kakš­ne mož­nos­ti imam, če mi delo­da­ja­lec dode­li manj dela?

Seve­da ni vred­no raz­pravlja­ti o eni ali dveh urah. Ven­dar je izgu­ba 20, 30, 40 ali celo več odstot­kov del­ov­ne­ga časa velik zalog­aj, saj se je tre­ba tudi preživlja­ti. Če vas nadre­je­ni odstra­ni z raz­po­re­da dežur­stev, vam dode­li bist­ve­no manj izmen kot običa­j­no in ne dobi­te svo­jih ur — potem ima­te nas­lednje možnosti:

  1. Pre­ve­ri­te pogod­bo o zapos­lit­vi!
    To je naj­po­memb­ne­jša toč­ka. Pra­vil­o­ma je odločil­no to, kar je bilo dogo­vor­je­no v pogod­bi o zapos­lit­vi. Če na pri­mer piše “pol­ni del­ov­ni čas”, vas mora delo­da­ja­lec v skla­du s tem tudi zapos­li­ti. Kaj pome­ni pol­ni del­ov­ni čas, je običa­j­no ure­je­no v ust­rez­ni kolek­tiv­ni pogod­bi. Pogos­to je dogo­vor­je­no tudi določe­no šte­vilo ur. Če je na pri­mer v pogod­bi o zapos­lit­vi pogod­be­no določe­no 170 ur na mesec, se mora­te tega šte­vila ur drža­ti (razen man­jših nihanj, npr. zara­di bol­niške­ga staleža).
  2. Oglej­te si raz­po­red služb!
    Raz­por­edi­tev dežur­stev v var­nost­nih služ­bah, npr. pri varo­van­ju tovarn, se pogos­to izva­ja na pod­la­gi fiks­ne­ga rit­ma izme­ne. Na ta način je mogoče načr­to­va­ti pri­bliž­no vnaprej — seve­da z določe­no mero nego­to­vos­ti (npr. zara­di več­ne­ga načr­to­van­ja neiz­ko­rišče­nih dopus­tov). Ven­dar je odloči­len dejan­ski raz­po­red dežur­stev za nas­lednji mesec: če je v njem navede­no na pri­mer 20 izmen, potem ste upra­viče­ni do dela v tem šte­vi­lu izmen. Ko je raz­po­red dežur­stev enkrat objavljen, se lah­ko ponov­no spre­me­ni le po pos­ve­to­van­ju z zaposlenimi.
  3. Išči­te dia­log in aktiv­no ponu­ja­te del­ov­no uspeš­nost!
    Veli­ko stva­ri je mogoče raz­jas­ni­ti s komu­ni­ka­ci­jo. Pos­ku­si­te se pogo­vo­ri­ti z nadre­je­nim in doseči soglas­je. Pomemb­no: Spo­roči­te, da se s spre­memba­mi ne str­in­ja­te, in izrec­no ponu­di­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost! Delo­da­ja­lec vam je dolžan zago­to­vi­ti delo v skla­du z vel­jav­no pogod­bo o zapos­lit­vi, vi pa zago­to­vi­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost v skla­du s pogodbo. 
  4. Vaš delo­da­ja­lec se ne odzi­va? Pošl­ji­te pis­ni opo­min!
    Delo­da­jal­ca pis­no obves­ti­te o zgo­raj navede­nih vidi­kih. Pis­na obli­ka je pomemb­na, da bos­te ime­li dokaz. Nadre­je­ne­mu določi­te rok, ven­dar ostani­te vljud­ni in sode­lu­joči. Nav­se­z­adnje si običa­j­no želi­te še naprej delati za svo­je­ga delodajalca.
  5. Če nič ne poma­ga: pritoži­te se!
    Če vse ost­alo odpo­ve, delo­da­ja­lec se ne odzo­ve in pogo­vo­ri (po mož­nos­ti tudi s sve­tom delav­cev) ne pri­pel­je­jo do uspe­ha, je edi­na mož­nost vloži­tev tož­be na del­ov­nem sodišču.

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je lepo predsta­vil dejst­va pri­me­ra v You­Tube kanal Aka­de­mi­je za var­n­ost:

Nas­ve­ti za pri­ja­vo za zaseb­ne var­nost­ni­ke: kako se uspeš­no prijaviti!

Nasveti za prijavo za zasebne varnostnike: kako se uspešno prijaviti!

Var­nost­ni­ki ima­jo pomemb­no vlo­go v pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja in so pogos­to prva kon­takt­na toč­ka za stran­ke in obis­k­oval­ce. Če ste var­nost­nik in išče­te novo zapos­li­tev, lah­ko uspeš­na pri­ja­va pome­ni raz­li­ko med uspe­hom in neu­s­pe­hom. Mož­nos­ti so zara­di raz­mer na trgu dela precej dob­re. Ta se ime­n­u­je tudi trg zapos­le­nih — kar pome­ni: za tre­nut­na pros­ta del­ov­na mes­ta je komaj dovolj uspo­s­ob­lje­nih kan­di­da­tov. Ima­te — seve­da odvis­no od neka­te­rih dejav­ni­kov, kot sta vaša izobraz­ba in žele­no del­ov­no mes­to — nače­lo­ma dob­ro izbiro!

V tem član­ku vam bomo dali nas­ve­te in nami­ge, kako se uspeš­no pri­ja­vi­ti in naj­ti san­js­ko služ­bo v zaseb­nem varovanju.

10 nas­ve­tov za upor­abo za var­nost­ni­ke v zaseb­nem sek­tor­ju varovanja

  1. Ust­va­ri­te smi­sel­no sprem­no pismo

Sprem­no pis­mo je prvi vtis, ki ga nare­di­te na poten­cial­ne­ga delo­da­jal­ca. Pomemb­no je, da si vza­me­te čas za obli­ko­van­je moč­ne­ga sprem­ne­ga pis­ma, ki bo pou­da­ri­lo vaše izkušn­je, znan­ja in spret­nos­ti ter moti­va­ci­jo. Pos­krbi­te, da bos­te sprem­no pis­mo pril­a­godi­li pod­jet­ju in raz­pi­sa­ne­mu del­ov­ne­mu mes­tu var­nost­ni­ka ter da se poz­ani­ma­te o pod­jet­ju in njego­vih dejavnostih.

  1. Posodo­bi­te svoj življenjepis

Življen­jepis je naj­po­memb­ne­jše pri­jav­no gra­di­vo, v kate­rem mora­te predsta­vi­ti svo­je del­ov­ne izkušn­je, spret­nos­ti in kva­li­fi­ka­ci­je. Pred pri­ja­vo posodo­bi­te življen­jepis in pos­krbi­te, da bo jasen in berl­jiv. Za pou­dar­jan­je pomembnih infor­macij uporabljaj­te ali­ne­je in jas­no obli­ko­van­je. Navedi­te tudi, kate­ra usposabljan­ja in cer­ti­fi­ka­te ste opra­vi­li ter kakš­ne izkušn­je ima­te v var­nost­ni indus­tri­ji. Pril­oži­te potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti, pri­po­roči­la in more­bit­na potrdi­la o usposabljan­ju. Ne vključi­te Pona­re­je­ni doku­men­ti in vas pre­priča­ti s stro­kov­nim pra­vil­no izražan­je.

  1. Pou­da­ri­te svo­ja znan­ja in izkušnje.

Kot var­nost­nik mora­te biti spo­s­ob­ni hit­ro pre­poz­na­ti nevar­ne situ­aci­je in se nan­je ust­rez­no odzva­ti. V pri­ja­vi pou­da­ri­te svo­je znan­je in izkušn­je na področ­ju varo­van­ja ter se pre­pričaj­te, da izpost­avi­te svo­je kom­pe­tence na področ­ju komu­ni­ka­ci­je, reše­van­ja kon­flik­tov in dees­ka­l­a­ci­je. Ven­dar ne pre­ti­ra­vaj­te, npr. z eks­cen­trič­no raz­v­leče­n­imi pri­po­ved­mi o svo­jih pre­te­klih pod­vi­gih kot var­nost­ni delavec!

  1. Pri­pra­vi­te se na razgovor

Na raz­go­voru lah­ko delo­da­jal­ca pre­priča­te o svo­jih spo­s­ob­nos­tih in se mu predsta­vi­te s svo­je naj­bol­jše stra­ni. Na raz­go­vor se pri­pra­vi­te tako, da pre­ber­ete več o pod­jet­ju, pri­pra­vi­te vprašan­ja in raz­mis­li­te o odgo­vo­r­ih, ki jih bos­te poda­li. Pos­krbi­te, da bos­te na raz­go­vor priš­li pra­vočas­no in dob­ro pri­pravlje­ni ter da bos­te jas­no predsta­vi­li svo­je kva­li­fi­ka­ci­je in izkušnje.

  1. Ostani­te pozi­tiv­ni in samozavestni

Za var­nost­ni­ka je pomemb­no, da ste pozi­tiv­no naravna­ni in samo­za­vest­ni. Bodi­te pre­priča­ni v svo­je znan­je in izkušn­je ter poten­cial­ne­mu delo­da­jal­cu povej­te, da ste naj­bol­jša izbi­ra za to delo. Med pos­top­kom pri­ja­ve ostani­te pro­fe­sio­nal­ni in vljud­ni ter pos­krbi­te, da bos­te pusti­li pozi­ti­ven vtis. Na tej točki ne govo­ri­te slabo o svo­jem sta­rem ali pre­jšn­jem delo­da­jal­cu. To ne nare­di dob­re­ga vti­sa, poleg tega pa ima vodstve­no oseb­je v pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja pogos­to bol­jše pove­za­ve, kot si mislite!

  1. Uporabi­te svo­je omrežje

Uporabi­te svo­je poklic­no omrež­je, da poišče­te poten­cial­ne delo­da­jal­ce in se poz­ani­ma­te o pro­s­tih del­ov­nih mes­tih. Pogo­vo­ri­te se z nek­dan­ji­mi sode­lav­ci, nadre­je­n­imi in drug­i­mi sti­ki v var­nost­ni indus­tri­ji ter jih pro­si­te za pri­po­roči­la ali infor­maci­je o pro­s­tih del­ov­nih mes­tih. Pri iskan­ju poten­cial­nih delo­da­jal­cev in navezo­van­ju sti­kov vam lah­ko poma­ga­jo tudi splet­ne plat­for­me, kot sta Lin­ke­dIn ali XING. Tam lah­ko tudi navede­te, da ste odprti za ponud­be. Vča­sih se ogla­si­jo tudi head­hun­ter­ji, ki vam lah­ko poma­ga­jo pri iskan­ju zaposlitve.

  1. Bodi­te pril­a­godl­jivi in odprti za nove izzive.

V pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja je veli­ko raz­lič­nih nalog in del­ov­nih mest, ki zaht­e­va­jo raz­lič­na znan­ja in izkušn­je. Bodi­te pril­a­godl­jivi in odprti za nove izzi­ve ter pre­ve­ri­te, ali ste pri­mer­ni za dru­ga del­ov­na mes­ta ali nalo­ge. Morda bos­te na dru­gem del­ov­nem mes­tu lah­ko bol­je pris­pe­va­li svo­je znan­je in izkušn­je ali pa vas bo zani­mal nov izziv.

  1. Predsta­vi­te se profesionalno

Kot var­nost­nik ste oseb­nost pod­jet­ja, zato se mora­te obnaša­ti pro­fe­sio­nal­no. Pos­krbi­te, da bos­te nosi­li pri­mer­na oblači­la in da bos­te na raz­go­vo­r­ih za služ­bo ali dru­gih poklic­nih pril­ož­nos­tih nare­di­li ure­jen vtis. Prav tako bodi­te pozor­ni na govo­ri­co tele­sa in videz ter pos­krbi­te za vljud­no in pro­fe­sio­nal­no komunikacijo.

  1. Ne izo­gi­baj­te se viso­kim zahtevam

Naj­več 20 let in 10 let del­ov­nih izkušenj — to seve­da ni mogoče. Delo­da­jal­ci v ogla­sih za delo pogos­to napiše­jo kar nekaj zah­tev. Ne boj­te se tega, ven­dar bodi­te iskre­ni, če kakš­ne zah­te­ve (še) ne izpoln­ju­jete. Na novem del­ov­nem mes­tu lah­ko še ved­no pri­do­bi­va­te izkušn­je, znan­je tuje­ga jezi­ka lah­ko izbol­jša­te s stran­s­ki­mi teča­ji (npr. v cen­tru za izobraže­van­je odras­lih) in nadok­na­di­te man­j­ka­joče dodat­no usposabljan­je. Delo­da­jal­ci so pogos­to bolj pril­a­godl­jivi, kot si mis­li­te, še pose­bej, če gre sicer za dob­ro (človeš­ko) usklajenost!

  1. Bodi­te pozor­ni in se ne boj­te neuspehov!

Nepos­re­den zade­tek pri prvi pri­ja­vi in pri­do­bi­tev san­js­ke­ga del­ov­ne­ga mes­ta sta prej izje­ma kot pra­vilo. Ne boj­te se, če vam pri prvi pri­ja­vi ne uspe, ampak pos­ku­si­te zno­va kje drug­je. Pogos­to je korist­no zapro­si­ti za odpr­te pov­rat­ne infor­maci­je o tem, zakaj se nis­te uvr­sti­li v ožji izbor, ali pa se ude­leži­ti stro­kov­ne­ga usposabljan­ja za pri­ja­vo, kjer se pre­g­le­da­jo in opti­mi­zi­ra­jo tudi vaši pri­jav­ni doku­men­ti. Na tem področ­ju ostani­te na tekočem, naroči­te se na ust­rez­ne ponud­be za delo na zapos­lit­ve­nih por­ta­lih. Tako bos­te samo­de­j­no obvešče­ni, ko se v vašem radi­ju iskan­ja poja­vi­jo nova pros­ta del­ov­na mesta.

Zaključek

Uspeš­na uporaba v zaseb­nem varo­van­ju zaht­e­va čas, trud in pred­a­nost. Uporabi­te zgorn­je nas­ve­te, da opti­mi­zi­ra­te svo­jo pri­ja­vo in naj­de­te san­js­ko služ­bo. Bodi­te pozor­ni in se še naprej izobražuj­te. Pri­mer­jaj­te ponud­be za delo in se pos­kušaj­te pro­da­ti na naj­bol­jši mož­ni način. Bodi­te samo­za­vest­ni, pril­a­godl­jivi in pro­fe­sio­nal­ni ter poten­cial­ne­mu delo­da­jal­cu pokaži­te, da ste odlič­na izbi­ra za to delo.

Koli­ko den­ar­ja zas­luži­te kot zapos­le­ni v var­nost­ni služ­bi s potrdi­lom o usposobljenosti?

Koliko denarja zaslužite kot zaposleni v varnostni službi s potrdilom o usposobljenosti?

Govo­ri­ti o tem je nes­mi­sel­no. Nekaj je jas­no: Tra­di­cio­nal­na var­nost­na indus­tri­ja je sek­tor z niz­ki­mi plača­mi!
Kljub temu pa var­nost­na indus­tri­ja ponu­ja raz­no­li­ko, odgo­vor­no, vzn­emirl­jivo in tudi mir­no delo. In če ste pamet­ni, lah­ko preži­vi­te. Toda — koli­ko zas­luži­te kot var­nost­nik s potrdi­lom o usposobljenosti?

Kaj je pomemb­no za zas­lužek v var­nost­ni industriji…

Če se odloči­te za delo v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju ali išče­te nove­ga delo­da­jal­ca, ima­jo finanč­ni vidi­ki zago­to­vo pomemb­no vlo­go. K dobri urni post­av­ki pris­pe­va več dejav­ni­kov. Naj­po­memb­ne­jši vidi­ki za priv­lač­ne­jšo plačo so navede­ni spodaj.

Stopn­ja izobraz­be in usposabljanja

Seve­da vel­ja, da bolj kot ste uspo­s­ob­lje­ni, več­je so mož­nos­ti za zas­lužek. Kot nek­va­li­fi­ci­ra­ni var­nost­nik, ki se usposablja le v skla­du s čle­nom 34a GewO, pogos­to ne bos­te pre­je­li veli­ko več kot mini­mal­no plačo. Z izpi­tom iz stro­kov­ne­ga znan­ja lah­ko z obvl­adl­jiv­im napo­rom doseže­te še nekaj več osnov­ne urne post­av­ke.. Z nadal­jn­jim usposabljan­jem lah­ko posta­ne­te cer­ti­fi­ci­ra­ni dela­vec za zašči­to in varo­van­je ali spe­cia­list za zašči­to in varo­van­je. Mimogre­de, od 1. janu­ar­ja 2023 je mini­mal­na plača na nacio­nal­ni rav­ni 12,43 evra na uro. Povečan­je na 13 evrov na uro od 1. aprila 2023 je bilo že odločeno.

Dodat­ne kvalifikacije

Dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je, na pri­mer s področ­ja prve pomoči ali požar­ne var­n­os­ti (npr. pomoč­nik za požar­no var­n­ost), so zelo korist­ne in poveču­je­jo trž­no vred­nost var­nost­ne­ga oseb­ja. Ti podat­ki nima­jo ved­no nepos­red­ne­ga vpli­va na urno post­av­ko, ven­dar so ved­no plus v prošn­jah za zapos­li­tev. Dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je vključu­je­jo naslednje:

Prav tako ne sme­te podcen­je­va­ti med­kul­tur­ne­ga znan­ja in znan­ja tujih jezi­kov, zlas­ti vsaj osnov­ne­ga znan­ja angleščine.

Dejav­nost

Var­nost­na indus­tri­ja ima veli­ko vidi­kov, zato so tudi dejav­nos­ti, ki jih opravlja­jo var­nost­ni delav­ci, zelo raz­no­li­ke. Zato se vča­sih poja­vi­jo veli­ke raz­li­ke v plačah. Var­nost­ne dejav­nos­ti, kot so loče­ni stražar­ji in pre­pros­to varo­van­je, so pogos­to precej slabo plača­ne. Dela, ki zaht­e­va­jo poseb­na znan­ja, so pogos­to dob­ro plača­na. Na pri­mer v Var­n­ost v letalst­vu, v raz­po­nu Pre­voz goto­vi­ne in dra­go­cen­os­ti, med dejav­nost­jo v jedr­ski objek­ti, v kate­rem Varo­van­je pod­zem­ne in pri­mest­ne želez­nice ali kot stro­kovn­jak za NSL v Nad­zor­ni cen­tri za klic v sili in sto­rit­ve zas­lužki so pogos­to bist­ve­no viš­ji od pov­preč­ja v pano­gi. Natančen zne­sek plače za to del­ov­no mes­to je na vol­jo v Kolek­tiv­ne pogod­be od njih. Če so bili raz­glaše­ni za sploš­no zave­zu­joče, kar je običa­j­no, vel­ja­jo za vse zapos­le­ne. (Naj­bol­je je, da v iskan­je v Goo­g­lu doda­te zvez­no drža­vo, da zoži­te rezultate).

Del­ov­ni čas

Vsi, ki so že dejav­ni v indus­tri­ji in dela­jo v izme­nah, to vedo: Zara­di spre­men­je­ne­ga del­ov­ne­ga časa pogos­to trpi­jo bio­rit­mi in zaseb­no življen­je. Ven­dar je delo v noč­nih izme­nah, ob nedel­jah in praz­ni­kih pogos­to odločil­no finanč­no ugod­ne­jše. Odvis­no od zvez­ne države/kolektivne pogod­be lah­ko pri­do­bi­te nas­lednje ugod­nos­ti Noč­ni, nedel­j­ski in praz­nič­ni pri­bit­ki ki so vred­ni ogle­da. Poleg tega so ti neob­da­včen! Na držav­ne praz­ni­ke v šte­vil­nih kra­jih 100% Mož­no doplači­loTo pome­ni, da poleg dejans­ke dnev­ne plače ponov­no prej­me­te enak zne­sek, ven­dar neob­da­včen! V mesecu dni, seve­da odvis­no od šte­vila noč­nih, nedel­js­kih in praz­nič­nih ur, je mogoče doseči nas­lednje Nekaj sto evrov na vrhu zas­luži­ti. Še pose­bej ob pre­lo­mu leta ali ob veli­ki noči je to lah­ko donosna zadeva.

Nad­ur­no delo/nadurno delo

Nad­ur­no delo je seve­da le en vidik del­ov­ne­ga časa. Kljub temu bi temu vidi­ku rad pos­ve­til poseb­no toč­ko. Zakaj? Izkušn­je nam­reč kaže­jo, da se v var­nost­nem sek­tor­ju dela veli­ko nadur, pogos­to več, kot je zakon­sko dovol­je­no, in s pre­ma­lo odmo­ri med nalog­ami. Dob­ro pre­mis­li­te, ali se želi­te str­in­ja­ti s tem in bi mora­li dejans­ko delati 200, 220, 240 ali celo več ur na mesec.. Moj nas­vet na tej točki bi bil, da vloži­te v nadal­jn­je izobraže­van­je in ne zamen­juj­te toli­ko časa za denar: Memen­to Mori — tudi vaše življen­je je ome­je­no. Določi­te pred­nost­ne nalo­ge in sprej­mi­te dob­ro odloči­tev za vas, tudi za vašo prihodnost.

Drža­va

Tako kot v dru­gih pano­gah je tudi v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju raz­li­ka med zaho­dom in vzho­dom. V pre­te­klos­ti so bile te raz­li­ke v plačah zelo očit­ne. Var­nost­ni delav­ci v Ber­linu na neka­te­rih območ­jih niso zas­luži­li niti polo­vice tis­tih, ki so delali na Bavar­s­kem.  Med naj­bol­je plač­ani­mi zvez­ni­mi deže­la­mi so pra­vil­o­ma Bavars­ka, Baden-Würt­tem­berg in Sever­no Poren­je-Ves­t­fa­li­ja.. Med najs­la­bše plač­ani­mi so še ved­no nove zvez­ne deže­le, na pri­mer Bran­den­burg ali Meck­len­burg-Pred­po­mor­jans­ka. Še pred nekaj leti se je bilo v Vzhod­ni Nemči­ji mogoče komaj obdrža­ti nad vodo z delom var­nost­ni­ka. Ven­dar pa mini­mal­na plača in pos­top­no pri­bliže­van­je kolek­tiv­nih pogodb vse bolj zman­jšu­jeta raz­li­ke. Poleg tega ne sme­mo poza­bi­ti, da tam, kjer ljud­je zas­luži­jo več, običa­j­no zas­luži­jo manj. Življen­j­ski stroški (zlas­ti najem­ni­ne) so viš­je. Če se poi­grava­te s to ide­jo, dob­ro pre­mis­li­te, ali se vam seli­tev res splača.

Indus­tri­ja

Mno­gi ljud­je o del­ov­nih mes­tih v var­nost­nih služ­bah raz­mišl­ja­jo na kla­sičen način, kot o var­nost­nem pod­jet­ju, ki kot ponud­nik sto­ri­tev zun­an­je stran­ke. Med­tem ko so v pre­te­klos­ti zapos­le­ni vete­ra­ni v tovar­nah pri­ha­ja­li v var­nost­no služ­bo ob kon­cu del­ov­ne dobe, da bi zadnja leta svo­je karie­re preži­veli z manj napor­nim delom, se je stan­je danes precej spre­meni­lo. Pro­fe­sio­nal­ni zun­an­ji ponud­ni­ki var­nost­nih sto­ri­tev skrbi­jo za veli­ko šte­vilo pod­je­tij iz pos­lov­ne­ga in indus­trijs­ke­ga ali jav­ne­ga sek­tor­ja. Kljub deset­let­ja tra­ja­joče­mu tren­du zun­an­je­ga izva­jan­ja pa še ved­no obsta­ja­jo. Splet­na stran Not­ran­ja var­n­ost obra­tov. Predv­sem v indus­tri­ji so dejav­nos­ti varo­van­ja pre­možen­ja in rast­lin, kadar ste nepos­red­no zapos­le­ni v proiz­vod­nem pod­jet­ju, zelo dob­ro plača­ni. Der Grund hier­für ist, dass Sie nach dem Bran­chen­ta­rif bezahlt wer­den, dem die Mas­se der Beleg­schaft ange­hört. Wer­fen Sie einen Blick in die Tarif­ne tabe­le za kovins­ko in elek­tro­in­dus­tri­jo! Te meseč­ne plače so v dru­gi ligi.

Nado­me­stila

Nado­me­stila, ki jih ure­ja kolek­tiv­na pogod­ba se običa­j­no izplaču­je­jo za vod­je straže/izmene, vod­ni­ke psov ali v neka­te­rih objek­tih, kot so vojaški objek­ti. Prav tako pogos­to obsta­ja­jo dodat­ki za dežurst­va, npr. za (dodat­no) delo v gasil­ski bri­ga­di v obra­tu. Ti zne­ski znaša­jo od nekaj cen­tov na uro do več kot 10% več plače. Na Bavar­s­kem je tudi neko­li­ko več den­ar­ja, če del­ate na širšem območ­ju Münchna.
Var­nost­na pod­jet­ja ali nji­ho­ve stran­ke vča­sih plača­jo tudi Pro­s­to­vol­j­na (pre­klic­na) nado­me­stila. Manch­mal gibt es auch Ein­mal-Prä­mi­en für beson­ders erfolg­rei­che Ein­sät­ze oder für her­aus­ra­gen­de Arbeits­leis­tun­gen. Lei­der sind die­se Art Zula­gen aber eher die Aus­nah­me. Immer häu­fi­ger vor­zu­fin­den ist aber eine Wech­sel­prä­mie, also so eine Art „Begrü­ßungs­geld“. Das allein soll­te aber aber nicht unbe­dingt der allei­ni­ge Grund für einen Arbeit­ge­ber­wech­sel sein.

Kon­kret­ne številke

Želi­te vede­ti kon­kret­ne številke?
Če ste čla­nek pre­bra­li do te točke, bos­te ugo­to­vi­li, da je to tež­ko, saj je lah­ko odvis­no od šte­vil­nih dejav­ni­kov, kot so zvez­na drža­va, del­ov­no mes­to, del­ov­ni čas in nji­ho­ve (dodat­ne) kva­li­fi­ka­ci­je. Kljub temu je tre­ba naves­ti kon­kre­ten primer:

To pome­ni pri­bliž­no 2520 evrov obda­včl­jive­ga dohod­ka (bruto) in nekaj manj kot 420 evrov neob­da­vče­nih dodatkov.Pri dohodn­ins­kem raz­re­du 1 in brez otrok bi tako sams­ka ose­ba pre­je­la pri­bliž­no 2170 evrov neto pre­ne­se­ne. Ven­dar je ta izračun le za pona­zo­ri­tev. Dejans­ko izplača­na plača je lah­ko odvis­na od šte­vil­nih dejavnikov!

Namig: Ta čla­nek je bil nazadnje posod­o­bljen febru­ar­ja 2023. Ker se mini­mal­na plača in kolek­tiv­na pogod­ba red­no pril­ag­aja­ta, so se okvir­ni pogo­ji v tem času lah­ko spre­meni­li! (Vse infor­maci­je so brez jamstva.)

Zakaj toli­ko ude­ležencev ne opra­vi preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja? (§ 34a GewO)

Zakaj toliko udeležencev ne opravi preizkusa strokovnega znanja? (§ 34a GewO)

Kate­ri so raz­lo­gi, da toli­ko kan­di­da­tov ne opra­vi izpi­ta na Indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK) na področ­ju varovanja?

To vprašan­je post­avlja­ta tudi Jörg Zitz­mann in Kai Delio­mi­ni v pri­po­ročl­jivi knji­gi Pod­cast za zašči­to in var­n­ost (Video­pos­ne­tek spodaj!).

Obe splet­ni stra­ni Jörg Zitz­mann kot tudi Kai Delio­mi­ni so zelo dob­ro zna­ni v zaseb­ni var­nost­ni industriji.
Oba sta med drug­im zas­to­pa­na v izpit­nih komi­si­jah IHK na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti, sta dejav­na kot avtor­ja knjig za pri­pra­vo na izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in se predstavlja­ta s šte­vil­ni­mi upor­ab­ni­mi video­pos­net­ki na You­Tubu in v podcastih.

Vsa­ka dru­ga ali tret­ja ose­ba ne opra­vi tes­ta 34a!

Ob nere­d­kih odpo­ve­dih med 30 in 50% se seve­da post­avlja vprašan­je: Kaj je razlog?
Neka­te­ri dejav­ni­ki uspe­ha ali neu­s­pe­ha so očit­ni. Neka­te­re teža­ve je mogoče reši­ti hit­ro in enost­av­no, za neka­te­re pa je potreb­no inten­ziv­no učen­je, prak­sa in vzt­ra­j­nost. Pre­den zač­nem izpost­avlja­ti glav­ne dejav­ni­ke (ne)uspeha, si oglej­te zelo zani­miv pogo­vor med Jör­gom Zitz­man­nom in Kai­em Delio­mi­ni­jem na YouTubu:

Mojih pet glav­nih raz­lo­gov, zakaj veli­ko lju­di ne opra­vi pis­ne­ga in ust­ne­ga preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja IHK

Po mojih izkušn­jah so nas­lednji dejav­ni­ki glav­ni raz­lo­gi za neu­s­peh z “dovol­jen­jem 34a”:

  1. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je / nezainteresiranost
    Šte­vil­ni ude­ležen­ci v izpi­tu ne vidi­jo nobe­ne doda­ne vred­nos­ti. Vse­bi­na jih ne zani­ma, zato se sploh ne želi­jo uči­ti. To je še pose­bej izra­zito pri ose­bah, ki jih “pošl­je” delo­da­ja­lec ali agen­ci­ja za zapos­lo­van­je in jih zaseb­ni var­nost­ni sek­tor v res­ni­ci sploh ne zani­ma. Toda tudi če je sodel­o­van­je samo po svo­ji vol­ji: Preiz­ku­sa pogos­to ne razu­me­mo kot pril­ož­nost, tem­več kot nuj­no zlo. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je in zani­man­ja pa sta dia­me­tral­no nas­prot­na uspe­hu pri izpitu.
  2. Ni zado­st­ne pri­pra­ve vsebine
    Neka­te­ri izpit jeml­je­jo zlah­ka. Vprašan­ja izbir­ne­ga tipa z vnaprej določe­n­imi odgo­vo­ri, ki jih lah­ko odkljuka­te, in samo 50% potreb­nimi pra­vil­ni­mi odgo­vo­ri za pre­hod — kaj bi lah­ko šlo naro­be, se sprašu­jete. A daleč od tega. Zlas­ti prav­ne teme so težke. Poleg tega vas čaka­jo raz­bur­jen­je, zlas­ti pri ust­nem izpi­tu, in vprašan­ja, pri kate­rih bos­te morda mora­li raz­mišl­ja­ti neko­li­ko dru­gače. Če nima­te potreb­ne­ga znan­ja in s tem samo­za­ves­ti za ukre­pan­je, bos­te hit­ro izloče­ni. Celo­vi­ta pri­pra­va je vse, kar je potreb­no za uspeh na izpitu!
  3. nez­ado­st­no znan­je nemške­ga jezika
    O znan­ju nemške­ga jezi­ka je bilo že veli­ko pove­da­ne­ga in vpraša­ne­ga. Nekaj je goto­vo: veli­ko lju­di, ki dela­jo v var­nost­nem sek­tor­ju, ne govo­ri nemške­ga jezi­ka. Več­je­zič­nost je pogos­to pomemb­na za delo, ven­dar je pomemb­no tudi zado­st­no znan­je nemške­ga jezi­ka. Izpit se nam­reč opravlja izključ­no v nemškem jezi­ku, poleg tega pa se mora­te zna­ti suve­r­e­no spo­ra­zu­me­va­ti v nemškem jezi­ku tudi pri vsak­dan­jem delu var­nost­ni­ka. Prav­na bese­di­la so napi­sa­na v težkem jezi­ku, “urad­ni jezik” je običa­j­no prav tako tež­ko razu­me­ti, izpit­na vprašan­ja pa so vča­sih odvis­na od posa­mez­nih besed, ki lah­ko spre­me­ni­jo pomen v eno ali dru­go smer ali pa daje­jo nami­ge za rešitve.
  4. Struk­tu­ra in način pre­ver­jan­ja sta nejasna.
    Mno­gim ni pov­sem jas­no, kakš­ni so okvir­ni pogo­ji izpi­ta. Ven­dar se lah­ko nanj pri­pra­vi­te pose­bej in učin­ko­vi­to le, če ves­te, kate­re teme so pomemb­ne in kako ter kakš­na je struk­tu­ra izpi­ta. Na pri­mer, obsta­ja­jo teme, ki jih lah­ko hit­ro pre­mosti­te in na kate­re je običa­j­no mogoče odgo­vo­ri­ti z zdra­vo pamet­jo. Neka­te­re teme se šte­je­jo dva­krat, neka­te­re pa zaht­e­va­jo inten­ziv­ne­jši štu­dij. Poleg tega obsta­ja­jo empi­rič­ne vred­nos­ti za ust­ni izpit in tak­tič­ni nas­ve­ti za delo s test­ni­mi vprašan­ji, ki jih mora pos­re­do­va­ti na pri­mer uspo­s­ob­ljen pre­dava­telj ali avtor.
  5. Težki indi­vi­du­al­ni pogoji
    Ljud­je so seve­da raz­lič­ni. Vsak­do ima raz­lič­ne oseb­ne pred­post­av­ke, pri uspe­hu in neu­s­pe­hu pa ima­jo pomemb­no vlo­go tudi sploš­ni pogo­ji (npr. družins­ke obvez­nos­ti, pro­s­ti čas za učen­je, učno okol­je itd.). Morda poz­na­te tudi lju­di, ki si lah­ko zapom­ni­jo stva­ri s hitrim pog­le­dom in se tega znan­ja spom­ni­jo z enim samim kli­kom prs­ta. Za dru­ge pa je to bist­ve­no tež­je. Neka­te­rim lju­dem govor­jen­je pred drug­i­mi na izpi­tu sploh ne povz­roča težav, veči­na je narav­no nape­ta, neka­te­ri ude­ležen­ci pa trpi­jo zara­di izpit­ne anksioznosti.

Vprašaj­te se, v koli­kš­ni meri zgorn­je točke vel­ja­jo za vas, kako se lah­ko izo­gne­te napa­kam pri pri­pra­vi in nado­mes­ti­te more­bit­ne poman­jkljivos­ti. Več infor­macij o tem naj­de­te tukaj, na infor­mac­ijs­kem port­a­lu o znan­ju o pred­me­tu. šte­vil­ni nas­ve­ti in . Pove­za­ve do dru­gih splet­nih mest ali medi­jev, kot je You­Tube..


Naj­no­ve­jši knjiž­ni nas­ve­ti za izpit 34a:

Odtis
sl_SISL