Arhiv

ID stražar­ja

Bahn­si­cher­heit: Secu­ri­ty an Bahn­hö­fen und in Zügen

Bahnsicherheit: Security an Bahnhöfen und in Zügen

Auf­ga­ben von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern in der Bahnsicherheit

Die Sicher­heit im öffent­li­chen Ver­kehr, ins­be­son­de­re im Bereich der Bah­nen und Bahn­hö­fe, ist von ent­schei­den­der Bedeu­tung für die Gewähr­leis­tung eines rei­bungs­lo­sen und siche­ren Per­so­nen- und Güter­trans­ports (Schie­nen­ver­kehr). In die­sem Arti­kel wer­den die viel­fäl­ti­gen Auf­ga­ben von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern in der Bahn­si­cher­heit beleuch­tet, wobei auch die damit ver­bun­de­nen Gefah­ren, Bedro­hun­gen und Risi­ken sowie die erfor­der­li­chen Fähig­kei­ten und per­sön­li­chen Eigen­schaf­ten für eine erfolg­rei­che Tätig­keit in die­sem Bereich dis­ku­tiert werden.

Auf­ga­ben der Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahnsicherheit

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahn­si­cher­heit über­neh­men eine brei­te Palet­te von Auf­ga­ben, die dazu die­nen, die Sicher­heit von Pas­sa­gie­ren, Per­so­nal und Eigen­tum zu gewähr­leis­ten. Dabei sind städ­ti­sche Bahn­hö­fe teil­wei­se Kri­mi­na­li­täts­schwer­punk­te. Zu den Haupt­auf­ga­ben gehören:

1. Über­wa­chung und Prävention

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter sind dafür ver­ant­wort­lich, ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten zu erken­nen und zu über­wa­chen, um das Haus­recht durch­zu­set­zen, die Ein­hal­tung der Beför­de­rungs­be­din­gun­gen in den Rei­se­zü­gen zu gewähr­leis­ten und auch Straf­ta­ten wie Dieb­stahl, Van­da­lis­mus, Beläs­ti­gung und Gewalt­ta­ten zu ver­hin­dern. Dies umfasst die regel­mä­ßi­ge Patrouil­le durch Bahn­hö­fe und Züge sowie die Beob­ach­tung durch Über­wa­chungs­ka­me­ras und die Bedie­nung wei­te­rer Sicher­heits­sys­te­me. Die Prä­senz von Sicher­heits­mit­ar­bei­tern, auch als Ansprech­part­ner und Aus­kunfts­per­so­nen von Zug­gäs­ten, trägt wesent­lich zu einem posi­ti­ven Sicher­heits­ge­fühl und auch zur Ser­vice­ori­en­tie­rung des Auftraggebers/Bahnunternehmens bei.

2. Durch­füh­rung von Sicherheitskontrollen

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter füh­ren Sicher­heits­kon­trol­len an Bahn­hö­fen und in Zügen durch, um ver­bo­te­ne Gegen­stän­de wie Waf­fen, Dro­gen und ver­bo­te­ne oder ver­däch­ti­ge Gegen­stän­de zu ent­de­cken und dadurch Schä­den abzu­wen­den. Ein­her­ge­hend mit den recht­li­chen Bestim­mun­gen und Dienst­an­wei­sun­gen erfolgt dies in enger Abstim­mung mit den Behör­den wie der Bun­des­po­li­zei. Nicht sel­ten müs­sen Per­so­nen, die am Bahn­hof uner­wünscht sind oder die Betriebs­ab­läu­fe stö­ren, der Ört­lich­keit ver­wie­sen oder der Poli­zei über­ge­ben wer­den. Im Rah­men der Rund­gän­ge wer­den auch ande­re rele­van­te Sach­ver­hal­te wie z.B. Störungen/Defekte, Ver­un­rei­ni­gun­gen oder Gefah­ren­stel­len gemel­det und Sofort­maß­nah­men ergriffen.

3. Hil­fe­leis­tung und Konfliktmanagement

Im Fal­le von Not­fäl­len, medi­zi­ni­schen Zwi­schen­fäl­len oder Kon­flikt­si­tua­tio­nen sind Sicher­heits­mit­ar­bei­ter geschult, schnell zu reagie­ren und ange­mes­se­ne Unter­stüt­zung zu leis­ten. Dies kann die Bereit­stel­lung von Ers­ter Hil­fe, die Eva­ku­ie­rung von Pas­sa­gie­ren oder die Dees­ka­la­ti­on von Kon­flik­ten zwi­schen Fahr­gäs­ten umfas­sen. Gera­de im Bahn­ver­kehr, wo vie­le Per­so­nen auf­ein­an­der­tref­fen und auch beson­de­re Unfall­ri­si­ken (z.B. beim Ein- und Aus­stieg) bestehen, sind Unfäl­le kei­ne Sel­ten­heit. Hin­zu kom­men Per­so­nen, die die Betriebs­ab­läu­fe stö­ren, sich selbst gefähr­den (Sui­zid­ab­sicht, Dro­gen­kon­sum, etc.) oder ande­re durch kri­mi­nel­le oder in sel­te­nen Fäl­len gar ter­ro­ris­tisch moti­vier­te Taten bedrohen.

4. Kun­den­be­treu­ung und Information

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter ste­hen den Fahr­gäs­ten als Ansprech­part­ner zur Ver­fü­gung, um Fra­gen zu beant­wor­ten, Hil­fe anzu­bie­ten und Infor­ma­tio­nen über Fahr­plä­ne, Rou­ten und Sicher­heits­vor­keh­run­gen bereit­zu­stel­len. Sie fun­gie­ren als wich­ti­ge Schnitt­stel­le zwi­schen dem Bahn­un­ter­neh­men und den Pas­sa­gie­ren. Das Sicher­heits­per­so­nal ist damit auch ein Aus­hän­ge­schild für die Bahn­ge­sell­schaft. Ent­spre­chend wich­tig ist hier pro­fes­sio­nel­les Han­deln. Etwa­ige Fehl­trit­te kön­nen dank Smart­phone und Social Media schnell über­re­gio­nal gro­ße Auf­merk­sam­keit erre­gen und damit das Unter­neh­men in ein schlech­tes Licht rücken. „Schwar­ze She­riffs“ sind daher fehl am Platze.

5. Schutz Kri­ti­scher Infra­struk­tur und spe­zi­el­le Aufgaben

Das Bahn­netz und die damit ver­bun­de­nen Ein­rich­tun­gen (z.B. Daten­kom­mu­ni­ka­ti­on, Zug­be­ein­flus­sungs­sys­te­me, Ener­gie­ver­sor­gung) sind Teil der Kri­ti­schen Infra­struk­tur der Bun­des­re­pu­blik Deutsch­land. Tag­täg­lich ver­las­sen sich Mil­lio­nen Men­schen auf den siche­ren Trans­port und sind von die­sem abhän­gig. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter über­neh­men daher auch in der Kon­zern­si­cher­heit wesent­li­che Auf­ga­ben wie z.B. im Bedro­hungs­ma­nage­ment, in der Sicher­heits­tech­nik, in Sicher­heits­zen­tra­len und in lei­ten­den Funk­tio­nen. Spe­zi­el­le Auf­ga­ben­ge­bie­te im Bereich der Bahn­si­cher­heit kön­nen auch die Tätig­keit in mobi­len Unter­stüt­zungs­grup­pen sein, z.B. wenn Ver­an­stal­tun­gen wie Fuß­ball­spie­le statt­fin­den, die Über­wa­chung von Stre­cken­ab­schnit­ten mit­tels Droh­nen oder der Dienst als Hun­de­füh­rer. Die Bahn­si­cher­heit ist also sehr viel­fäl­tig und kann wesent­lich mehr umfas­sen als nur den klas­si­schen Sicher­heits- und Ord­nungs­dienst (SOD) mit der Bestrei­fung von Bahnhöfen.

6. Bericht­erstat­tung und Zusam­men­ar­beit mit Behörden

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter sind ver­pflich­tet, Vor­fäl­le und ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten zu doku­men­tie­ren und Berich­te zu erstat­ten. Teil­wei­se sind Body­cams im Ein­satz, die die Situa­ti­on auf Video auf­zeich­nen. Als Sicher­heits­mit­ar­bei­ter in der Bahn­si­cher­heit arbei­ten Sie auch eng mit der Bun­des­po­li­zei und ande­ren Sicher­heits­be­hör­den zusam­men, um zur Auf­recht­erhal­tung der öffent­li­chen Sicher­heit mit bei­zu­tra­gen. Gera­de die­ses Span­nungs­feld aus Tätig­keit im Haus­rechts­be­reich und die Zusam­men­ar­beit im Bereich der öffent­li­chen Sicher­heit hat sei­nen Reiz, erfor­dert aber ein hohes Maß an Hand­lungs­si­cher­heit – auch in Bezug auf recht­li­che Aspekte.

 

Gefah­ren und Risi­ken in der Bahnsicherheit

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit birgt – je nach Auf­ga­ben­be­reich und Ein­satz­ort – eine Rei­he von Gefah­ren und Risi­ken, denen Sicher­heits­mit­ar­bei­ter regel­mä­ßig aus­ge­setzt sind:

1. Kör­per­li­che Gewalt und Aggression

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter kön­nen aggres­si­ven oder gewalt­tä­ti­gen Pas­sa­gie­ren gegen­über­ste­hen, ins­be­son­de­re in Kon­flikt­si­tua­tio­nen oder bei der Durch­set­zung von Sicher­heits­maß­nah­men. Sie müs­sen in der Lage sein, mit sol­chen Situa­tio­nen umzu­ge­hen und ange­mes­sen zu reagie­ren, ohne die Sicher­heit ande­rer zu gefährden.

2. Risi­ko von Angrif­fen und Überfällen

Bahn­hö­fe und Züge sind oft beleb­te und öffent­lich zugäng­li­che Orte, an denen das Risi­ko von Über­fäl­len, Dieb­stäh­len und ande­ren kri­mi­nel­len Akti­vi­tä­ten erhöht ist. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter müs­sen wach­sam sein und pro­ak­tiv han­deln, um sol­che Vor­fäl­le zu ver­hin­dern oder zu unterbinden.

3. Gefahr von Terroranschlägen

Ange­sichts der aktu­el­len Sicher­heits­la­ge besteht auch die Gefahr ter­ro­ris­ti­scher Anschlä­ge auf Bahn­hö­fe oder Züge. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter müs­sen über ent­spre­chen­de Schu­lun­gen und Pro­to­kol­le ver­fü­gen, um auf ver­däch­ti­ge Akti­vi­tä­ten hin­zu­wei­sen und im Ernst­fall ange­mes­sen zu reagieren.

4. Arbeits­um­ge­bung und Witterungsbedingungen

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit kann auch phy­si­sche Her­aus­for­de­run­gen mit sich brin­gen, wie z. B. das Arbei­ten bei extre­men Tem­pe­ra­tu­ren, in engen oder über­füll­ten Räu­men oder in abge­le­ge­nen Berei­chen wie Bahn­stei­gen oder Tunneln.

5. Unfall­ge­fah­ren, Arbeits­be­las­tung, Ansteckung

Sturz- und Stol­per­ge­fah­ren sind all­täg­lich, im Bereich des Bahn­ver­kehrs aber durch­aus mit einem grö­ße­ren Risi­ko ver­bun­den als andern­orts. Hin­zu kommt neben der phy­si­schen Belas­tung (lan­ge Lauf­we­ge, Schicht­ar­beit, etc.) auch durch­aus eine psy­chi­sche (Angst vor Über­grif­fen, Sui­zi­de, usw.). Last but not Least hat auch die Covid-19 Pan­de­mie vor Augen geführt, wie schnell sich Viren und anste­cken­de Erre­ger aus­brei­ten kön­nen, wenn vie­le Men­schen zusam­men kommen.

 

Emp­feh­lun­gen für Fähig­kei­ten und per­sön­li­che Eigenschaften

Um erfolg­reich in der Bahn­si­cher­heit zu arbei­ten, soll­ten Sicher­heits­mit­ar­bei­ter über fol­gen­de Fähig­kei­ten und per­sön­li­che Eigen­schaf­ten verfügen:

1. Kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig­keit

Gute und situa­ti­ons­ge­rech­te Kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig­kei­ten sind ent­schei­dend, um effek­tiv mit Pas­sa­gie­ren, Kol­le­gen und ande­ren Ein­satz­kräf­ten zu inter­agie­ren. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten in der Lage sein, klar und prä­zi­se zu kom­mu­ni­zie­ren und in Kon­flikt­si­tua­tio­nen dees­ka­lie­rend zu wirken.

2. Selbst­be­herr­schung und Stressresistenz

Da Sicher­heits­mit­ar­bei­ter oft mit her­aus­for­dern­den und poten­zi­ell gefähr­li­chen Situa­tio­nen kon­fron­tiert sind, ist es wich­tig, über ein hohes Maß an Selbst­be­herr­schung und Stress­re­sis­tenz zu ver­fü­gen. Sie soll­ten in der Lage sein, ruhig zu blei­ben und ratio­nal zu han­deln, auch unter Druck und bei Provokationen.

3. Team­fä­hig­keit

Die Zusam­men­ar­beit mit ande­ren Sicher­heits­mit­ar­bei­tern, dem Bahn­per­so­nal und der Bun­des­po­li­zei ist uner­läss­lich für eine effek­ti­ve Bahn­si­cher­heit. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten team­ori­en­tiert sein und gut in mul­ti­dis­zi­pli­nä­ren Teams arbei­ten können.

4. Ver­ant­wor­tungs­be­wusst­sein und Integrität

Sicher­heits­mit­ar­bei­ter tra­gen eine gro­ße Ver­ant­wor­tung für die Sicher­heit von Pas­sa­gie­ren und Eigen­tum. Sie soll­ten inte­ger und ver­ant­wor­tungs­be­wusst han­deln und sich an ethi­sche Stan­dards halten.

5. Kör­per­li­che Fit­ness und Ausdauer

Die Arbeit in der Bahn­si­cher­heit erfor­dert oft kör­per­li­che Anstren­gung und Aus­dau­er, ins­be­son­de­re bei aus­ge­dehn­ten Kon­troll­gän­gen und häu­fi­gen Schicht­diens­ten. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten daher über eine ange­mes­se­ne kör­per­li­che Fit­ness und Belast­bar­keit verfügen.

6. Fach­kennt­nis­se,  Schu­lun­gen und Erfahrung

Um die viel­fäl­ti­gen Auf­ga­ben in der Bahn­si­cher­heit effek­tiv aus­füh­ren zu kön­nen, ist es wich­tig, über ent­spre­chen­de Fach­kennt­nis­se und Schu­lun­gen zu ver­fü­gen. In den meis­ten Posi­tio­nen ist min­des­tens die Sach­kunde­prüf­ung nach § 34a GewO erfor­der­lich. Auch eine Aus­bil­dun­gen wie die zur Fach­kraft für Schutz und Sicher­heit ist gern gese­hen und kann die Kar­rie­re vor­an brin­gen. Sicher­heits­mit­ar­bei­ter soll­ten regel­mä­ßig an Schu­lun­gen teil­neh­men und sich über aktu­el­le Sicher­heits­ri­si­ken und ‑ver­fah­ren infor­mie­ren. Zudem soll­ten wesent­li­che Fremd­spra­chen­kennt­nis­se – zumin­dest in der eng­li­schen Spra­che – vor­han­den sein.

Wie kom­me ich kon­kret zu einem Job in der Bahnsicherheit?

Der größ­te Arbeit­ge­ber in die­sem Bereich ist die DB Sicher­heit der Deut­schen Bahn.
Wich­tig ist die Sach­kunde­prüf­ung nach § 34a GewO, die man idea­ler­wei­se bereits erfolg­reich absol­viert haben soll­te. Außer­dem kann die Bewer­bung schnel­ler zum Erfolg füh­ren, wenn man neben den übli­chen Bewer­bungs­un­ter­la­gen ein gül­ti­ges Aus­weis­do­ku­ment, eine Auf­lis­tung der Wohn­adres­sen der letz­ten 5 Jah­re sowie – wenn bereits vor­han­den – sei­ne Bewa­cher-ID aus dem Bewa­cher­re­gis­ter vor­legt. Im Regel­fall soll­te man über einen PKW-Füh­rer­schein (Klas­se B) ver­fü­gen, im Schicht­dienst arbei­ten kön­nen, den Kon­takt zu Men­schen mögen, team- und kom­mu­ni­ka­ti­ons­fä­hig sein, die deut­sche Spra­che aus­rei­chend beherr­schen und idea­ler­wei­se bereits ers­te Erfah­run­gen gesam­melt habe. Die genau­en Anfor­de­run­gen fin­det man in der jewei­li­gen Oglas za delo!

 

Bahn­si­cher­heit 2030: Auch in The­ma auf der Nürn­ber­ger Sicherheitskonferenz

Die Nürn­ber­ger Sicher­heits­kon­fe­renz ist inzwi­schen eine fes­te Grö­ße der Secu­ri­ty-Fach­mes­sen. Im Rah­men der 5. Nürn­ber­ger Sicher­heits­kon­fe­renz mit dem Titel „SICHER­HEIT 2030“, die am 10.04.2024 in der Nürn­ber­ger Meis­ter­sin­ger­hal­le statt­fin­det, wird Tors­ten Malt von der DB Sicher­heit als Spea­k­er auf­tre­ten. Sein Vor­trag beschäf­tigt sich mit dem Schutz der Kri­ti­schen Infra­struk­tur am Bei­spiel der S‑Bahn Mün­chen. Er will auf­zei­gen wie Sicher­heit im Kon­zern­ver­bund sowie im Ver­bund mit den Sicher­heits­be­hör­den funk­tio­nie­ren kann und wel­che Her­aus­for­de­run­gen sich dabei ergeben.
Mehr dazu unter www.nuernberger-sicherheitskonferenz.de und im Pod­cast für Schutz und Sicherheit:


(Vir: Pod­cast za zašči­to in var­n­ost / Jörg Zitzmann)

Kaj je regis­ter varovanja?

Kaj je register varovanja?

Leta 2019 je bil na novo uve­den držav­ni in nacio­nal­ni regis­ter var­nost­ni­kov, ki je obve­zen za sek­tor zaseb­ne­ga varo­van­ja. V tem član­ku bos­te izve­de­li, kakšen je namen regis­tra var­nost­ni­kov, kdo opravlja vpi­se vanj, kaj pome­ni izkaz­ni­ca var­nost­ni­ka in še veli­ko več, kar mora­te vede­ti kot var­nost­ni dela­vec — predv­sem pa kot stro­kovn­jak v var­nost­ni industriji.
Mimogre­de, regis­ter var­u­hov je na vol­jo na splet­ni stra­ni www.bewacherregister.de

Osnov­ne infor­maci­je o var­nost­nem regis­tru (BWR)

Nemški regis­ter varo­van­ja je osrednji in digi­tal­ni regis­ter, ki vse­bu­je podat­ke o oseb­ju za varo­van­je (var­nost­no oseb­je) ter o izva­jal­cu varo­van­ja (var­nost­ni izva­ja­lec) in gos­po­dar­ski druž­bi (var­nost­no pod­jet­je). Od juli­ja 2020 je za zakon o var­nost­ni­kih in s tem tudi za regis­ter var­nost­ni­kov pris­to­j­no Zvez­no minis­trst­vo za not­ran­je zade­ve (BMI). Ker je od okto­bra 2022 za ope­ra­tiv­no voden­je regis­tra pris­to­jen zvez­ni organ, je Zvez­ni sta­tis­tič­ni urad (Desta­tis):

Od uved­be regis­tra varo­van­ja (BWR) mora­jo vsi trgov­ci v sek­tor­ju varo­van­ja svo­ja pod­jet­ja in var­nost­no oseb­je vpi­sa­ti v BWR. V pri­hodnje bodo lah­ko vpi­se fizič­nih oseb spre­min­ja­li le orga­ni, pris­to­j­ni za izvrše­van­je zako­n­ov o varo­van­ju. V ta namen trgov­ci v BWR zago­to­vi­jo infor­maci­je o uspo­s­ob­ljen­os­ti, zanesljivos­ti, iden­tit­eti in dostop­nos­ti var­nost­ne­ga osebja.

Pri­bliž­no 1 300 občin­s­kih uradov za jav­ni red in dru­gih pris­to­j­nih orga­nov v zvez­nih deže­lah pre­ve­ri pred­lože­ne podat­ke ter odo­bri ali zavr­ne gos­po­dar­s­ke druž­be in var­nost­no oseb­je. Pri tem uporablja­jo BWR za dostop do infor­macij Združen­ja nemških indus­trijs­kih in trgo­vin­s­kih zbor­nic (DIHK) o kva­li­fi­ka­ci­jah in Zvez­ne­ga urada za zašči­to ust­ave (BfV) o zanesljivosti.

Če nek­do želi delati v dejav­nos­ti varo­van­ja, mora opra­vi­ti pre­ver­jan­je pre­te­klos­ti. Rezul­ta­ti tega pre­ver­jan­ja se zabe­leži­jo v regis­ter varo­van­ja. Regis­ter vse­bu­je tudi podat­ke o poklic­nih kva­li­fi­ka­ci­jah in podat­ke o iden­tit­eti regis­tri­ra­ne osebe.

Delo­da­jal­ci v var­nost­nem sek­tor­ju mora­jo pred zapos­lit­vi­jo var­nost­ne­ga delav­ca (var­nost­ni­ka) opra­vi­ti iskan­je v regis­tru var­nost­ni­kov. S tem se zago­to­vi, da se v var­nost­nem sek­tor­ju zapos­li­jo le pri­mer­ne in zanesljive osebe.

Namen regis­tra var­nost­ni­kov je torej pris­pe­va­ti k izbol­jšan­ju var­n­os­ti in kako­vos­ti v var­nost­ni indus­tri­ji ter okr­e­pi­ti zau­pan­je jav­nos­ti v zaseb­no var­nost­no industrijo.

Kate­ra je iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka regis­tra varuhov?

Iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­oval­ne­ga regis­tra (na krat­ko: iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­oval­ne­ga regis­tra) je enot­na iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­kakar omo­goča jas­no iden­ti­fi­ka­ci­jo in pripis­o­van­je. ID čuva­ja se dode­li ob prvem vpi­su čuva­ja v regis­ter. ID var­nost­ni­ka vel­ja tudi v pri­me­ru spre­mem­be delo­da­jal­ca, tj. za ose­bo ost­ane ved­no isti — vsaj če je stal­no zapos­le­na v var­nost­nem sek­tor­ju brez dal­jših pre­ki­ni­tev. Takš­no 7‑mestno iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko prej­me­jo tudi var­nost­ni­ki, tj. pogod­be­ni izva­jal­ci varovanja.

Kako lah­ko kot zapos­le­ni pri­do­bim izkaz­ni­co varnostnika?

Če ste novinec v pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja, bos­te ob prvem vpi­su v regis­ter varo­vancev pre­je­li iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko varo­van­ca. Prvo regis­tra­ci­jo opra­vi vaš (poten­cial­ni) delo­da­ja­lec. Če zamen­ja­te var­nost­no pod­jet­je, mora­te za izkaz­ni­co var­nost­ni­ka zapro­si­ti nepos­red­no pri pre­jšn­jem delo­da­jal­cu. Pred­nost tega je, da ste lah­ko takoj odpušče­ni, saj se lah­ko pri novem delo­da­jal­cu hitre­je pre­ve­ri stan­je v regis­tru. Svo­jo iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko var­nost­ni­ka naj­de­te tudi kot poda­tek na svo­ji služ­be­ni izkaznici.

Ali moram plača­ti za izkaz­ni­co var­nost­ni­ka, če želim delati v zaseb­nem varovanju?

Ne. Nače­lo­ma mora delo­da­ja­lec kri­ti te stroške, ki nasta­ne­jo zara­di (prve­ga) vpi­sa var­u­ha v regis­ter var­u­hov. Neka­te­ri delo­da­jal­ci so si zamis­li­li, da bi te stroške zaraču­na­li nove­mu zapos­le­ne­mu ali jih odš­te­li od prve plače. Takš­no rav­nan­je ni zelo res­no. Dru­gače pa je seve­da, če poten­cial­ni zapos­le­ni namer­no navede­jo napač­ne podat­ke (npr. o pre­jšn­jih obsod­bah): poš­te­na igra za obe strani!

Ali lah­ko z izkaz­ni­co var­nost­ni­ka opravljam vse dejav­nos­ti zaseb­ne­ga varovanja?

Ne. Za neka­te­re dejav­nos­ti potre­bu­jete Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO ali dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je, kot je stro­kov­no znan­je o orož­ju. Poleg tega se lah­ko zgo­di, da pris­to­j­ni organ določi določe­ne pogo­je za zapos­li­tev ali zapos­li­tev popol­no­ma pre­po­ve, npr. zara­di pre­jšn­jih obsodb.

Ali lah­ko del­am v var­nost­nem pod­jet­ju brez izkaz­nice varnostnika?

Nače­lo­ma ne, ven­dar je to odvis­no od posa­mez­ne dejav­nos­ti: Če poklic­no varu­jete življen­ja ali pre­možen­je dru­gih, je potre­ben vpis v regis­ter var­u­hov. Brez izkaz­nice in dovol­jen­ja za var­nost­ni­ka ne sme­te delati za var­nost­no pod­jet­je kot var­nost­nik. Ven­dar obsta­ja­jo dejav­nos­ti, ki ne spa­da­jo med varo­van­je, kot so na pri­mer zgolj ste­vards­ke dejav­nos­ti ali potrje­van­je vstop­nic. V tem pri­me­ru ne del­ate kot kom­er­cial­ni var­nost­nik in ne potre­bu­jete izkaz­nice varnostnika.

Na kaj moram biti kot delo­da­ja­lec še pose­bej pozo­ren v regis­tru varovancev?

Predv­sem je pomemb­no, da so bili pri­javlje­ni vsi zapos­le­ni stražar­ji in da je Izda­ja je bil opravljen, pre­den so se za delo v var­nost­ni služ­bi odloči­li že za prvo minu­to. Poleg tega je bilo kon­kret­no Obseg upora­be biti opr­e­del­je­ni in tudi red­no poso­da­blja­ni, npr. če var­nost­nik prevzame zah­tev­ne­jše nalo­ge (npr. kot detek­tiv v trgo­vi­ni ali določe­ne nalo­ge upravljan­ja) names­to prej pre­pro­s­tih nalog varo­van­ja (npr. pri varo­van­ju pre­možen­ja), zlas­ti če za to Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a Gewo zaht­e­va je.
A Odpo­ved pogod­be o zapos­lit­vi na pri­mer, je tre­ba pris­to­j­ni organ prek regis­tra var­u­hov obves­ti­ti naj­poz­ne­je v sedmih ted­nih po pre­nehan­ju del­ov­ne­ga raz­mer­ja, da se lah­ko delav­ca izbriše iz registra.
Tudi Spre­mem­be v matič­nih podat­kih kot so spre­mem­be nas­lo­vov zapos­le­nih, pod­jet­ni­kov in pod­je­tij, nova tele­fon­s­ka dostop­nost itd., je seve­da tre­ba spo­roči­ti, da bi te infor­maci­je bile posodobljene.

Opo­zo­ri­ti je tre­ba tudi, da lah­ko regis­tra­ci­ja nove­ga var­nost­ne­ga oseb­ja — odvis­no od lokal­ne­ga orga­na — vča­sih vključu­je znat­ne čakal­ne dobe. med pre­ver­jan­jem regis­tra­ci­je do kon­č­ne spro­s­tit­ve. Poleg tega je vsa­ka nova names­ti­tev za var­ova­la Pris­to­j­bi­na plača­ti. Ta tre­nut­no običa­j­no znaša vsaj 50 evrov, v neka­te­rih regi­jah pa je lah­ko tudi precej višja.
Če je var­uh že regis­tri­ran, tj. če je na vol­jo iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka, jo je tre­ba le ponov­no pove­za­ti — pod­jet­nik v tem pri­me­ru ne plača nobe­nih pristojbin.

Mimogre­de, vpi­si se tre­nut­no samo­de­j­no izbriše­jo po 12 mesecih po izbri­su var­nost­ni­kov iz regis­tra. To pome­ni, da če se pro­sil­ec regis­tri­ra z izkaz­ni­co var­nost­ni­ka in že več kot eno leto ne dela v tej pano­gi, je zelo ver­jet­no, da bo tre­ba pre­ver­jan­je v celo­ti ponoviti.

Kaj vse je v regis­tru straže?

Podat­ki, ki se lah­ko vpiše­jo v regis­ter in jih organ za regis­ter obde­lu­je, so določe­ni v § 2. odsta­vek 11.b čle­na Zako­na o regu­la­ci­ji trgo­vi­ne, obrti in indus­tri­je (GewO) set.

  • Na nas­lov Trgov­ci je zabe­ležen: Pri­imek, rojst­ni pri­imek, ime; spol; datum rojst­va, kraj rojst­va, drža­va; državljanst­vo; tele­fon­s­ka šte­vil­ka, elek­tron­ski nas­lov; nas­lov regis­tra­ci­je, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, kraj, doda­tek, drža­va, drža­va in regio­nal­ni ključ; kraj pre­bi­va­lišča v zadnjih petih letih, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, drža­va in drža­va; vrs­ta oseb­ne­ga doku­men­ta z orga­nom izdaja­tel­jem, drža­va izdaja­tel­ji­ca, datum izda­je, šte­vil­ka oseb­ne­ga doku­men­ta, datum pote­ka vel­jav­nos­ti, stro­j­no berl­jivo ime, če obsta­ja, in vse­bi­na stro­j­no berl­jive­ga območ­ja; če je to pri­mer­no. Dodat­ni podat­ki za prav­ne ose­be (npr. prav­na obli­ka, matič­na šte­vil­ka in regis­trs­ko sodišče, pos­lov­ni nas­lov, kon­takt­ni podatki).
  • Na nas­lov Trgovs­ko pod­jet­je (var­nost­na druž­ba) se shran­ju­je­jo infor­maci­je, kot so ime pod­jet­ja, prav­na obli­ka, vrs­ta regis­tra in dodat­ni podat­ki o vpi­su v regis­ter ter pos­lov­ni nas­lov glav­ne podruž­nice in po potre­bi nas­lov dru­gih pos­lov­nih pro­s­to­rov, poleg tega pa tudi dodat­ni podat­ki o dostop­nos­ti, kot sta tele­fon­s­ka šte­vil­ka in elek­tron­ski naslov.
  • Za Var­nost­ni­ki (stražarji/varnostno oseb­je) se hra­ni­jo nas­lednji oseb­ni podat­ki: Ime, pri­imek ob rojst­vu, ime­na; spol; datum rojst­va, kraj rojst­va, drža­va rojst­va; državljanst­vo; nas­lov regis­tra­ci­je, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, mes­to, doda­tek, drža­va, drža­va in regio­nal­ni ključ; kraj pre­bi­va­lišča v zadnjih petih letih, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, drža­va in drža­va; vrs­ta iden­ti­fi­ka­c­ijs­ke­ga doku­men­ta z orga­nom izdaja­tel­jem, drža­va izdaja­tel­ji­ca, datum izda­je, šte­vil­ka iden­ti­fi­ka­c­ijs­ke­ga doku­men­ta, datum pote­ka vel­jav­nos­ti, stro­j­no berl­jivo ime, če obsta­ja, in vse­bi­na stro­j­no berl­jive­ga območja.

Poleg tega je med drug­im shran­je­no nas­lednje:

  • Datum izda­je dovoljenja
  • Obseg dovol­jen­ja
  • Potek vel­jav­nos­ti dovol­jen­ja, če je primerno
  • Naved­ba dejav­nos­ti straže
  • Pre­po­ved zapos­lit­ve, če je primerno
  • Podat­ki o pre­ver­jan­ju zanesljivos­ti (datum, vrs­ta in rezul­tat pre­ver­jan­ja itd.)
  • Naved­ba kon­takt­nih podat­kov pris­to­j­ne­ga orga­na za izda­jo dovoljenj
  • Stan­je pos­top­ka izda­je dovoljenja
  • Podat­ki iz vmes­ni­ka regis­tra var­u­hov do Zvez­ne­ga urada za varst­vo ustave
  • Podat­ki o potrdi­lih o uspo­s­ob­ljen­os­ti in usposabljan­ju, ki so jih izda­le gos­po­dar­s­ke in indus­trijs­ke zbor­nice za var­u­he in obrtnike
  • Kon­takt­ni podat­ki lokal­ne­ga pris­to­j­ne­ga organa

Kate­re so pred­nos­ti in sla­bos­ti regis­tra varovanja?

Seve­da je vzdrže­van­je regis­tra varo­van­ja dol­go­t­ra­j­no. Ven­dar pa kot elek­tron­ski regis­ter ponu­ja tudi pred­nos­ti, ki so v digi­ta­li­za­ci­ji in uskla­dit­vi prej ana­lo­gnih (papirna­tih) postopkov.

To so pomemb­ne pred­nos­ti zaščit­ne­ga registra:

  1. Nad­zor nad kva­li­fi­ka­ci­ja­mi: Regis­ter var­nost­ni­kov omo­goča sis­te­ma­tičen nad­zor nad uspo­s­ob­ljen­ost­jo var­nost­ni­kov, saj mora­jo ti za vpis v regis­ter doka­za­ti vsaj uspo­s­ob­ljen­ost v skla­du s čle­nom 34a GewO.
  2. Var­n­ost strankVpis v regis­ter var­nost­ni­kov stran­kam zago­tavlja viš­jo raven var­n­os­ti, saj vedo, da so zapos­le­ni var­nost­ni­ki pre­ver­je­ni in usposobljeni.
  3. Zašči­ta jav­nos­ti: Regis­ter var­nost­ni­kov pris­pe­va k več­ji var­n­os­ti jav­nos­ti, saj iz izva­jan­ja var­nost­nih dejav­nos­ti izključu­je ose­be brez zaht­eva­ne­ga stro­kov­ne­ga znan­ja in oseb­ne zanesljivosti.
  4. Pre­g­led­nostRegis­ter var­nost­ni­kov zago­tavlja pre­g­led­nost gle­de uspo­s­ob­ljen­os­ti in zanesljivos­ti var­nost­ni­kov ter s tem zago­tavlja več­je zau­pan­je v panogo.
  5. Zman­jšan­je zlora­be: Z vpi­som v regis­ter var­nost­ni­kov se zman­jša mož­nost zlora­be var­nost­nih sto­ri­tev s stra­ni nek­va­li­fi­ci­ra­nih ali neza­nesljivih oseb (npr. oseb z ust­rez­no kazens­ko evidenco).
  6. Prav­na pod­la­ga in zave­zu­joča moč: V regis­ter var­nost­ni­kov so vključe­ni prav­ni pred­pi­si, ki stan­dar­di­zi­ra­jo in ure­ja­jo usposabljan­je in uspo­s­ob­ljen­ost varnostnikov.
  7. Učin­ko­vi­to upravljan­je: Regis­ter var­nost­ni­kov pris­to­j­nim orga­nom omo­goča učin­ko­vit nad­zor nad tem, ali var­nost­na pod­jet­ja in zapos­le­ni izpoln­ju­je­jo zakon­ske zahteve.
  8. Stro­kov­ni raz­vojVpis v regis­ter var­nost­ni­kov vča­sih spod­bu­ja stro­kov­ni raz­voj var­nost­ni­kov, saj ust­var­ja spod­bu­de za nadal­jn­je izobraže­van­je in usposabljanje.
  9. Vero­d­os­to­j­nost pano­ge: Regis­ter var­u­hov pris­pe­va k vero­d­os­to­j­nos­ti var­nost­ne­ga sek­tor­ja, saj pou­dar­ja stro­kov­nost in res­nost regis­tri­ra­nih pod­je­tij in zaposlenih.
  10. Učin­ko­vi­ta izmen­ja­va Od infor­macij: Regis­ter var­nost­ni­kov omo­goča orga­nom po vsej drža­vi hit­ro izmen­ja­vo ust­rez­nih infor­macij o var­nost­nih silah, kar izbol­jšu­je sodel­o­van­je in povezovanje.

To so glav­ne poman­jkljivos­ti zaščit­ne­ga registra:

  1. Uprav­no bre­me: Vzpost­avi­tev in vzdrže­van­je regis­tra var­u­hov zaht­e­va določe­no biro­kra­ci­jo in uprav­no delo, tako za orga­ne kot za pod­jet­ja, ki se želi­jo regis­tri­ra­ti, in nji­ho­vo osebje.
  2. StroškiVpis v regis­ter var­u­hov je pove­zan s stroški. Seve­da so to vnapre­jšn­ji stroški za tis­te, ki mora­jo opra­vi­ti usposabljan­je, stro­kov­ni izpit ali poseb­no usposabljan­je — čeprav je bilo to potreb­no tudi brez BWR.
  3. Ome­ji­tev dosto­pa na trg: Zah­te­ve gle­de kva­li­fi­ka­cij in regis­tra­ci­je lah­ko oteži­jo vstop na trg more­bit­nim novim ude­ležencem v var­nost­ni industriji.
  4. Zamu­de: Obde­la­va vlog za regis­tra­ci­jo in izda­ja izkaz­nic var­nost­ni­kov lah­ko tra­ja dol­go, kar lah­ko povz­roči zamu­de pri zapos­lo­van­ju varnostnikov.
  5. Varst­vo oseb­nih podat­kov: Regis­ter var­nost­ni­kov vse­bu­je občutl­jive podat­ke o var­nost­ni­kih, zato je tre­ba podat­ke zašči­ti­ti pred zlor­abo ali nepo­oblašče­nim dostopom.
  6. Spreml­jan­je: Da bi zago­to­vi­li učin­ko­vi­tost var­nost­ne­ga regis­tra, mora­jo pris­to­j­ni orga­ni izvaja­ti red­ne pre­g­le­de in nad­zor­ne ukre­pe, kar pome­ni dodat­no delo.
  7. Izje­me in vrze­li: V neka­te­rih pri­me­rih lah­ko var­nost­ne sile ali pod­jet­ja pos­kuša­jo zaobi­ti zah­te­vo po regis­tra­ci­ji ali izko­ris­ti­ti vrze­li, kar bi lah­ko ogro­zi­lo učin­ko­vi­tost registra.

Regis­ter var­u­hov: vizi­ja in realnost

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je ob uved­bi regis­tra var­u­hov 1. janu­ar­ja 2019 v član­ku Pod­cast za zašči­to in var­n­ost ozad­je. Predsta­vi ozad­je uved­be regis­tra, pojas­ni, kaj regis­ter varo­vancev pome­ni za trgov­ce in var­nost­no oseb­je, kdo je odgo­vo­ren, kate­ri podat­ki se zbi­ra­jo in kako viso­ki so stroški pre­g­le­da in vpis­ov v register:

(Vir: Pod­cast za zašči­to in var­n­ost / Jörg Zitzmann)

Pov­ze­tek

Na sploš­no lah­ko reče­mo, da ima zaščit­ni regis­ter več pred­nos­ti kot sla­bos­ti. Zago­tavlja pre­g­led­nost, lah­ko poveča var­n­ost in zau­pan­je v zaseb­no var­nost­no indus­tri­jo. Če je bila iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­nost­ni­ka že dodel­je­na, ima­jo tako zapos­le­ni, ki išče­jo novo zapos­li­tev, kot var­nost­na pod­jet­ja koris­ti od pospeše­ne elek­tron­ske obde­la­ve. Kljub temu obsta­ja­jo tudi sla­bos­ti, kot sta zamud­no začet­no obli­ko­van­je in pre­ver­jan­je zapos­le­nih, združe­no z neza­ne­marl­jiv­i­mi stroški, ki niso enot­ni po vsej drža­vi, ter stal­no vzdrže­van­je podat­kov. Mož­ne so tudi vrze­li — zlas­ti če so dejans­ka pre­ver­jan­ja raz­po­re­je­ne­ga var­nost­ne­ga oseb­ja na kra­ju samem redka.

Komu ni tre­ba opra­vi­ti izpita?

Komu ni treba opraviti izpita?

Samo var­nost­no oseb­je mora opra­vi­ti preiz­kus uspo­s­ob­ljen­os­ti, ki je poseb­ne dejav­nos­ti varo­van­ja v skla­du s § 34a GewO ali želi­jo zače­ti last­no pod­jet­je za varo­van­je. Dejav­nos­ti, ki se lah­ko opravlja­jo le z dovol­jen­jem 34a, vključu­je­jo zlas­ti varo­van­je na jav­nih površi­nah, na vstop­nih mes­tih ali pri raz­lič­nih var­nost­nih dejav­nos­tih na vodstve­nem položa­ju: Več tukaj.
Ven­dar tudi če želi­te opravlja­ti dejav­nost, za kate­ro je uspeš­no opravljen izpit za pri­do­bi­tev potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti dejans­ko obve­zen, obsta­ja­jo neka­te­re izje­me. Vse ose­be ne potre­bu­je­jo potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti, tudi če opravlja­jo regul­ira­ne dejav­nos­ti varo­van­ja ali so samo­z­apos­le­ne kot izva­jal­ci varo­van­ja z last­nim var­nost­nim podjetjem.

Kdo je oproščen izpi­ta 34a…

V bist­vu se uporablja: Kdor je kon­čal usposabljan­je viš­je stopn­je ali nadal­jn­je usposabljan­je s priz­na­no kva­li­fi­ka­ci­jo (IHK) na področ­ju var­n­os­ti, ne potre­bu­je dodat­ne­ga potrdi­la o usposobljenosti!

Ven­dar bodi­te pre­vid­ni! Obsta­ja še nekaj dru­gih pas­ti. Tukaj so podrob­nos­ti o opro­s­tit­vi pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znanja:

Ose­ba je oprošče­na pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja, če…

…je uspeš­no opra­vil ust­re­zen zaključ­ni izpit. To lah­ko dokaže­te s pred­ložit­vi­jo ust­rez­ne­ga potrdi­la o opravlje­nem izpitu.

Uspeš­no sem opra­vil tako ime­no­va­ne “teča­je za var­n­ost obra­tov”. Ali je to isto kot pre­ver­jan­je stro­kov­ne­ga znanja?

Ne! Teča­ji varo­van­ja v tovar­ni (tečaj varo­van­ja v tovar­ni 1–2 ali 1–4) so — brez uspeš­no opravlje­ne­ga izpi­ta za pri­do­bi­tev nazi­va stro­kovn­jak za varo­van­je v tovar­ni — ne ena­ko­v­red­no! Potre­bu­jete stro­kov­ni pre­g­led. Poleg tega ni več na vol­jo izpi­ta za spe­cia­lis­ta za varst­vo pri delu IHK. 

Bil sem v obo­rože­nih silah. Ali moram še ved­no opravlja­ti izpit?

V bist­vu že. Pri tem je pri­po­ročl­jiva pre­vid­nost: Kot ose­ba, ki opravlja osnov­no vojaš­ko služ­bo, začas­ni vojak ali poklic­ni vojak mora­te opra­vi­ti preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja — ne gle­de na to, ali ste tre­nut­no vojak ali ne -, če želi­te (dodat­no) delati v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju in opravlja­ti ust­rez­ne nalo­ge varo­van­ja. Edi­na izje­ma je vojaš­ka poli­ci­ja, tj. vojaš­ka poli­ci­ja nemških obo­rože­nih sil. Vojaški poli­cis­ti so izv­ze­ti iz pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja, saj so vojaški poli­cis­ti velik del znan­ja, ki se zaht­e­va pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja, pri­do­bi­li med usposabljan­jem. Vojaškim poli­cis­tom ali seržan­tom na pri­mer ni tre­ba opravlja­ti izpi­ta pri indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK); doka­zi­lo o usposabljan­ju ali služen­ju je zago­to­vlje­no z doka­zi­lom Bun­des­wehra. Vsi dru­gi voja­ki mora­jo pri­do­bi­ti potrdi­lo 34a.

Ali potre­bu­jem potrdi­lo o uspo­s­ob­ljen­os­ti policista?

Izje­me vel­ja­jo tako za poli­cis­te na dežel­ni rav­ni (dežel­na poli­ci­ja) kot na zvez­ni rav­ni (Bun­des­po­li­zei). To vel­ja tudi za zapos­le­ne v kazen­ski služ­bi in v sek­tor­ju carin­ske služ­be, ki nosi orož­je. Pomemb­no je opo­zo­ri­ti, da je obvez­nost opravljan­ja izpi­ta odpravlje­na le, če ste zapos­le­ni v orga­nih kazens­ke­ga pre­go­na in ste uspeš­no opra­vi­li ust­re­zen poklic­ni izpit — vsaj za vmes­no služ­bo. Poli­cis­ti, ki dela­jo kot jav­ni usluž­ben­ci v poli­c­ij­ski izvršil­ni služ­bi, zato ne potre­bu­je­jo potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti.. Šte­vil­ni poli­cis­ti zas­luži­jo doda­ten denar zaseb­no, na pri­mer kot vra­tar­ji. Zlas­ti v mestnih sre­diščih, kjer je življen­je dra­go, kot so Mün­chen, Stutt­gart, Frank­furt, Ham­burg, Ber­lin ali Düs­sel­dorf, je delo za skra­jša­ni del­ov­ni čas v var­nost­nem pod­jet­ju dober način dodat­ne­ga zas­luž­ka. Nas­vet za pos­t­rans­ko delo: pos­krbi­te, da svo­je­ga (glav­ne­ga) delo­da­jal­ca obves­ti­te o svo­jem pos­t­rans­kem delu in po mož­nos­ti pri­do­bi­te pis­no odobritev.

Štu­di­ral sem pra­vo, imam diplo­mo LL.B. ali diplo­mo iz držav­ne­ga pra­va. Ali moram še ved­no opravlja­ti izpit iz stro­kov­ne­ga znanja?

Tež­ko je ver­je­ti, a seve­da je lah­ko delo (s kra­jšim del­ov­nim časom) v var­nost­ni indus­tri­ji zani­mi­vo tudi za bodoče prav­ni­ke, pa naj gre za finan­ci­ran­je štu­di­ja ali za pri­do­bi­van­je vtis­ov o indus­tri­ji. Seve­da: na področ­ju pra­va (jav­na var­n­ost in red, gos­po­dar­s­ko pra­vo, pra­vo varst­va podat­kov, kazens­ko pra­vo in kazens­ko pro­ces­no pra­vo, civil­ni zako­nik, kazen­ski zako­nik itd.) so diplo­man­ti pra­va že pri­mer­ni. Zato se mora­te sezna­ni­ti le s tema­mi o pre­preče­van­ju nes­reč v var­nost­ni indus­tri­ji (UVV, pred­pis DGUV 23), rav­nan­ju z ljud­mi in osno­va­mi var­nost­ne teh­no­lo­gi­je. To doka­zu­je potrdi­lo o ude­lež­bi v pos­top­ku usposabljan­ja IHK. Sku­paj s potrdi­lom o uspeš­no opravlje­nem prav­niškem štu­di­ju na uni­ver­zi ali aka­de­mi­ji, ki podel­ju­je diplo­mo, ena­ko­v­red­no uni­ver­zi­tet­ni diplo­mi, ni tre­ba dodat­no opra­vi­ti preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO.

Že več let del­am kot var­nost­nik. Ali del­ov­ne izkušn­je niso zado­st­no priznanje?

Ne, običa­j­no ne! Ven­dar pa obsta­ja­jo neka­te­re pre­hod­ne ure­dit­ve za “veter­ans­ke” var­nost­ne delav­ce. Zapos­le­ni v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju, ki so se ude­leži­li zaht­eva­ne­ga usposabljan­ja od 1. aprila 1996 ali so že delali v var­nost­nem sek­tor­ju pred 31. mar­cem 1996 in so bili prej oprošče­ni usposabljan­ja zara­di ured­be o mej­nem datu­mu, so tako rekoč “sta­ri”. Opo­zori­lo: To izje­mo je mogoče uvel­javlja­ti le, če je mogoče doka­za­ti, da je dejav­nost varo­van­ja poteka­la nepre­kin­je­no vsaj tri leta pred mej­nim datu­mom 1. janu­ar­ja 2003. Za vse dru­ge, ki so v var­nost­ni indus­tri­ji dejav­ni šele od leta 2003, te izje­me ne vel­ja­jo.
Torej je zap­le­te­no! Moj nas­vet: bol­je je, da vloži­te v opravljan­je izpi­ta za pri­do­bi­tev kva­li­fi­ka­cij in izko­ris­ti­te “posodo­bi­tev znan­ja” tudi kot izkuše­ni var­nost­ni delavec!

Pozor: Poseb­ni primeri!

Obsta­ja­jo še neka­te­ri dru­gi poseb­ni pri­me­ri, na pri­mer mož­nost prizna­van­ja tujih potrdil o uspo­s­ob­ljen­os­ti. Prav tako ni ved­no jas­no, ali vrs­ta dejav­nos­ti, ki jo je tre­ba opravlja­ti, sploh zaht­e­va pre­ver­jan­je uspo­s­ob­ljen­os­ti. Če gre za pre­pros­te nad­zor­ne dejav­nos­ti (npr. za redar­je na par­ki­riščih) ali pre­pros­to pre­ver­jan­je in trgan­je vstop­nic, običa­j­no ni potre­ben preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja, v neka­te­rih pri­me­rih pa niti navo­di­la v skla­du s čle­nom 34a GewO. Ven­dar so mej­ni pri­me­ri, kot so nad­zor ali var­nost­ne služ­be v muze­jih ali neka­te­re konstel­a­ci­je dejav­nos­ti na področ­ju varo­van­ja prire­di­tev, vča­sih spor­ni. (Takš­ni mej­ni pri­me­ri so obravna­va­ni v loče­nih član­kih na Info­port­a­lu).
Pomemb­na opom­ba: Za več­jo var­n­ost se pri gos­po­dar­ski zbor­ni­ci (IHK) in pris­to­j­nem orga­nu poz­ani­maj­te, ali vaša uspo­s­ob­ljen­ost zadostu­je ali mora­te opra­vi­ti tudi izpit IHK v skla­du s § 34a GewO. Nato bos­te pre­je­li prav­no var­ne oseb­ne podat­ke. Če ste novinec v zaseb­nem varo­van­ju, lah­ko po pre­ver­jan­ju vaše zanesljivos­ti in dode­lit­vi izkaz­nice var­nost­ni­ka opravlja­te ust­rez­ne dejavnosti!

Odtis
sl_SISL